je pripovedoval Krjavelj.
Gledal je
č a s o p is ,
gledal
p ism o ,
po
slušal
no v ic e , a na jasno si ni mogel.
V gornjih dvojicah stavkov ima glagol zdaj predmet ob sebi,
zdaj stoji brez njega. V drugem primeru hoče izraziti glagolsko
dejanje samo v sebi. Dejanje neprehodnih glagolov je zmeraj ome
jeno samo na osebek.
Prehodne glagole lahko rabimo neprehodno, če izražajo samo
glagolsko dejanje osebka, ali prehodno, če dejanje prehaja na
predmet zunaj osebka.
2. Ko
sem šel
ondan čez travnik,
sem našel
skrito v ijo lico .
Kakor
so
tudi
hiteli,
v dveh urah
sem
ji h
dohitel
in
prehitel. S koči
no: to lu žo pa menda le
preskočiš
! Teden dni
smo hodili,
preden
smo obhodili
vse k r a je , ki jih je prizadela povodenj.
Živel
je še
veliko let in
doživel
lepo s ta r o s t.
Glagoli
iti, hiteti, skočiti, živeti
so neprehodni, v sestavi z neka
terimi predlogi ali predponami pa utegnejo postati prehodni.
Pomni.
Za rabo glagolskih oblik je važna edinole direktna prehodnost, saj delajo
pravi trpnik samo glagoli s tožilniškim predmetom. Indirektna prehodnost ima določen
pomen za stavčno analizo, ker po njej najbolje presojamo, ali gre za predmet ali
prislovno določilo. Meja med obema je dostikrat ohlapna, odvisna od pomena.
Glagol
biti
je običajno neprehoden, toda v stavku
krava je ob mleko
je prehoden, saj
pove isto kar
krava je izgubila mleko
; tudi ne moremo drugače vprašati kakor:
ob kaj
je?
V zgledu
Fant hodi za dekletom
nam je lahko v mislih prvotni ali preneseni pomen.
Na vprašanje
kod hodi?
gre za krajevno določilo, če pa hočemo povedati, da ljubi
dekle, ne moremo vprašati drugače kakor
za kom hodi?
Odločuje pač občutek, da
glagolsko dejanje prehaja od osebka na predmet. V zgledu
dobra je do matere
prehaja
dobrotnost od nje na mater. Razloček je tudi, če rečem, da
se je zagledal v daljavo
(kam?), ali, da
se je zagledal
v
sosedovo
(v koga?). V stavku
to sem kupil za nevesto
ni popolnoma jasno, ali je bolj poudarjen namen (čemu?) ali predmet (za koga? =
komu?). Sicer pa o tem omahovanju najbolj zgovorno priča menjava prehodnosti,
n. pr.
skočiti na utrdbo
:
naskočiti utrdbo
;
pasti na sovražnika : napasti sovražnika.
Glagolske oblike
Kolikor dalje
gremo
iz našega kraja, toliko bolj
se menjajo
živali.
Začni
že vendar!
Hodila sva
dobro uro.
Naj
le
pridejo!
Ko
bi bili
v boju
odnehali
mi,
bi bili dobili
moč narodni sovražniki.
175
