polglasnik, torej
-əl -la -lo,
n. pr.
nes-el, nes-la, nes-lo.
Imajo ga vsi
glagoli, ker z njim opisujejo čase in naklone.
Deležnik na -t -n. — Kakor
dobljeno,
tako
izgubljeno, Rečeno,
storjeno.
Brez ključka je
zaklenjeno,
čez goro je
namenjeno.
Kita,
zvita
iz sladkega žita. Iz
razbitega
korita lačna vrana sito pita. So vaše
njive
zorane
? To dejanje ni bilo
hoteno.
Ležeče tiskane oblike izražajo stanje po dovršenem dejanju:
nekdo je zaklenil in sedaj je zaklenjeno. Ta deležnik delamo iz
nedoločniške osnove z obrazilom
-en -ena -eno,
če se osnova končuje
na soglasnik ali na samoglasnik
-i,
in z obrazilom
-n -na -no,
če se
osnova končuje na
-e
ali
-a;
nekateri glagoli, zlasti tisti, katerih
osnova se končuje na
-m -n -r -l
ali
-u -i,
delajo ta deležnik z obra
zilom
-t -ta -to: zajet, zapet, potrt, zmlet, obut, ubit, zapeta pesem,
prevreta juha
. Ta deležnik imenujemo tudi t r p n i deležnik.
Glagolnik. — Pesnik je videl v naravi
vrtenje
,
prerojevanje,
prenavljanje,
iz bitja v bitje
presnavljanje.
Po cestah odmeva
petje
naše hrabre vojske.
Ležeče tiskane besede sodijo med samostalnike, izražajo pa
neko dejanje. Narejene so iz glagolskih osnov z obrazilom
-je.
Ime
nujemo jih glagolnike. Glagolnik izraža torej dejanje v samostalniški
obliki.
Spregatev
Sedanjiška spregatev. — Pregibanje glagola imenujemo spre
gatev. V slovenščini ima le sedanjik posebna obrazila za različne
osebe in števila in prihodnjik
bom
,
boš, bo
itd. Preglej, kako se
končuje
1
. os. edn. v sedanjiku naslednjim glagolom:
tresem, sunem, plevem, derem, primem, pišem;
delam, znam, plavam, čuvam, sezuvam, šivam, jokam;
vidim, hvalim, pustim, trpim, živim, hodim, žulim;
čujem, koljem, kujem, kupujem, vijem, zašijem, sejem.
Poišči še druge glagole in poskusi dobiti take, ki se končujejo
.drugače, kakor na zgornje krepko tiskane zloge! Za 1. os. edn. je
izjema
sem
od glagola
biti.
Druge sedanjiške oblike boš lahko po
179
