P o s e b n o s ti. Pri glagolu
dreti
se tvorni deležnik na
-č
glasi:
deroč
in
dereč.
Trpni deležnik na
-t: odrt, potrt, ocvrt, odprt, zavrt,
zmlet.
Nima ga glagol
umreti;
tu ga nadomešča opisni deležnik
umrl: Umrla tovarišica je bila izvrstna bolničarka.
Nekateri izmed teh glagolov imajo trpni deležnik na
-n: (za) klan.
Samoglasniški razred. — a) Vi-ti, vi-je-m; piti, pijem; vpiti,
vpijem; skriti, skrijem; bi-ti, bi-jem; liti, lijem; gniti, gnijem;
b) ču-ti, ču-je-m; plu-ti, plovem = plu-jem; rjuti, rjovem =
rjujem; sluti, slovem = slujem; sezu-ti, sezujem; obu-ti, obu-je-m;
c) zna-ti, znam < zna-je-m; nasta-ti, nasta-ne-m (po II. vrsti);
č) de-ti, de-ne-m (po II. vr.) = de-je-m = dem; smeti, smem <
sme-je-m; speti, spem; veti, vejem; vreti, vrem < vre-je-m; peti,
pojem; šteti, štejem; greti, grejem.
Podstava se končuje na samoglasnike: -i,
-u, -a, -e.
Zev med
obema samoglasnikoma v sedanjiku zapira
j,
redkeje v.
P o s e b n o s ti. 1. Trpni deležnik je večinoma na
-t: zvit, izpit, skrit,
prečuta noč, podplute oči, sezut, obut, odet, razodet, zavreta juha,
lepo zapeta pesem.
Le glagoli na
-a
imajo
-n: znan, prestan.
Nepre
hodni glagoli tega deležnika nimajo, namesto njega se uporablja
opisni deležnik na -l :
proslul človek, nastala škoda, smelo dejanje,
uspela prireditev, vrela voda, gnilo jabolko, ostali žalujoči.
2. V velelniku se je pripona
-i
s prehodnim samoglasnikom spo
jila v dvoglasnik:
vi-i-te
>
vijte, ču-i-te
>
čujte, zna-i-te
>
znajte,
de-i-te
>
dejte.
Koder je pripona
-ve-
ali
-ne-
v sedanjiku, tam se
je ohranila tudi v velelniku:
rjo-vi-te, slo-vi-te, posta-ni-te!
Glagol
vreti
ima velelnik:
vri, vrite!
3. Pri nekaterih glagolih se je po sedanjiku razvila nova gla
golska oblika:
rjovem
—
rjoveti; slovem
—
sloveti, slovim;
od tod
novi deležniki na
-č: rjoveč, sloveč
(namesto
rjovoč, slovoČ);
od
tod tudi
čujoč
(kot pravi deležnik) in
čuječ
(kot pridevnik).
Poudarek v prvi vrsti. — a) Poudarek na osnovi:
gosti, godem,
godi! godite! godel, godla, zagoden, godenje.
188
