V. v r s t a : p r i p o n a
-a-
Prvi razred: sedanjiška pripona
-a-.
— 1. del-a-ti, del-a-m;
begati, gledati, končati, divjati, hlastati, mehčati, ravnati, plačati,
streljati, mešati, menjati.
Nekateri glagoli so narejeni iz glagolov IV. v .:
prosi-ti
,
v-prosi-a-
ti
>
vprašati; plati-ti, plati-a-ti
>
plačati; mesi-ti
,
mesi-a-ti
>
meša
ti; meni-ti
,
meni-a-ti
>
menjati
, a seje čut za to zvezo izgubil; zato
sta
vprašati
in
plačati
postala dovršnika, kar je v nasprotju s to
vrstnimi tvorbami:
nositi
—
prenašati
,
razvoziti
—
razvažati
,
po
mladiti
—
pomlajati
,
opraviti
—
opravljati
,
očediti
—
ocejati
,
napojiti
—
napajati
. Podobno je bilo tudi z glagolom
srečati.
2.
V ta razred sodijo tudi glagoli, kjer se je med končnim samo
glasnikom podstave in pripono -a- razvil -v-: ču-ti,
ču-a-ti
>
čuvati;
obuti
,
obuvati; ošte-ti
,
ošte-a-ti
>
oštevati; uspeti
,
uspevati; peti
,
pevati; sedeti
,
sedevati; deti
,
devati; ši-ti, ši-a-ti
>
šivati; biti
,
bivati; počiti
,
počivati; užiti
,
uživati; umiti
,
umivati; spoznati
, sp o-
zna-a-ti
>
spoznavati; ravnati
,
obravnavati; odigrati
,
odigravati;
izkopati
,
izkopavati.
Te vrste glagolske oblike moramo ločiti od glagolov VI. vrste
s pripono -ova-, -eva- v nedoločniku in -uje- v sedanjiku. Glagoli
s pripono -va- po V. vrsti imajo v sedanjiku -vam, -vas, -va itd.,
ne pa
-ujem, -uješ
, -uje itd. kakor glagoli VI. vrste. V nekaterih
narečjih se te tvorbe mešajo in glagoli z -va- po V. vrsti pritegujejo
v svojo spregatev glagole VI. vrste:
nakupavati
,
premišljavati, po
-
gledavati
,
spovedavati
itd. namesto:
nakupovati
,
premišljevati
,
po
gledovati, spovedovati
itd. V mnogo primerih je možna oboja tvorba:
srečavati
,
srečavam
in
srečevati
,
srečujem
;
zametavati
,
zametavam
in
zametovati
,
zametujem
;
naletavati
,
naletavam
in
naletovati, na-
letujem
;
prekopavati, prekopavam
in
prekopovati, prekopujem
(poleg:
prekapati
,
prekapam
);
predelavati
,
predelavam
in
predelovati
,
pre-
delujem
itd. Glagoli s pripono -va- so zmeraj poudarjeni na zlogu
pred njo.
Pri glagolih tega razreda
-jo-
v 3. os. mn. ni osebno obrazilo,
marveč je vsaj -j - že od nekdaj sestavni del osnove; zato se sed. del.
195
