Časi
Po obliki. — a) Bambek
gleda
za fazanom, kako naravnost in
strmo
leti
med drevjem,
lopota
s perutmi,
se leskeče
v kovinskem
sijaju; vlečka peres
pometa
za njim. Nenadoma ostro
zabrni
strel.
Fazan
se preobrne
in težko
telebi
na tla.
b) »Nič se ne boj, Martin! To
bom
že
poravnal
sam brez tebe.
S cesarico
bom
že jaz
govoril
, da
bo
prav. Mošnjo cekinov ti
bom
dal
, ti
boš
pa blago
pustil.
Kdo
bo
to
prenašal
z Dunaja domov?«
c) Karavana
je
vsako jutro že zgodaj
odrinila.
Živina
je
enako
merno
stopala
, spremstvo pa
je hodilo
in
jahalo.
Puščava
je bila
od dne do dne bolj divja. Kraj pota
so ležali
ostanki živali;
obrale
so
jih zverine,
izpral
jih je dež in
posušilo
sonce do golih kosti.
č) Ko
se je bil
za trdno
namenil
, napraviti si stanovanje, je
vgozdil v zemljo štiri stebre pokončnike, jih prevezal s prečnjaki,
vtvoril na vsakem koncu brano in obesil vrh vsega sleme. Ker pa
ni bil postavil
nobene kamnitne vloge, se je hiša pobesila.
Ležeče tiskani glagoli v zgornjih stavkih so dovršni in nedo
vršni; stoje v različnih časih: sedanjem, prihodnjem, preteklem in
predpreteklem. Sedanji čas delamo s posebnimi obrazili za različne
osebe in števila. (Glej spodnjo razpredelnico!) Druge čase sestav
ljamo z glagolom
biti
in opisnim deležnikom na -l, -
la
, -
lo;
prihodnji
čas delamo s prihodnjikom glagola
biti
in opisnim deležnikom;
pretekli čas delamo s sedanjikom glagola
biti
in opisnim delež
nikom; predpretekli čas pa s preteklim časom glagola
biti
in opisnim
deležnikom.
Po o b lik i in v idu
Ednina
1. -em-im -am -jem
2. -eš -iš
-aš -ješ
3. -e -i
-a
-je
Dvojina
S e d a n j i č a s
-eva -iva -ava -jeva
-eta -ita -ata -jeta
-eta -ita -ata -jeta
Množina
-emo -imo -amo -jemo
-ete -ite -ate -jete
-ejo -ijo -ajo -jejo
-o -e
203
