7.
Deseto poglavje: Oliver natančneje
spozna
značaj svojih
novih tovarišev. Pod podobo na razstavi je stal napis: Nemci
vdero
v vas, jo
zažgo
in
postrele
talce. Povzetek dogodkov v drugi
knjigi Homerjeve Iliade: Kralj
stori
po Nestorjevem nasvetu.
Ahajci
sprejmejo
povelje z navdušenjem. Zdaj se zbor
razide,
Agamemnon pa
povabi
odličnike na kosilo. Pred tem
opravi
dari
tev Zevsu in ga prosi popolne zmage. — Dne 9. maja 1945: narodno
osvobodilna vojska
prežene
sovražnika iz zadnjih postojank,
zasede
Ljubljano in
prevzame
oblast.
Take stavke beremo v napisih poglavij v povestih, pod podo
bami in spomeniki, pri navajanju vsebine kakega knjižnega dela,
v časovnih pregledih dogodkov.
Pripovedni sedanjik rabi tudi za napise v povestih in na podo
bah, za navajanje vsebine knjižnih del in v zgodovinskih časovnih
preglednicah. Pravimo mu tudi z a p i s n i sedanjik.
Pomni.
V tem trenutku zvršeno dejanje se razen pri efektivnem sedanjiku ne
da izraziti s sedanjikom dovršnega glagola, ker je to, kar je dovršeno, prav zato že
tudi preteklo. Zategadelj pravimo sicer:
zdaj delam
, toda:
zdaj sem dodelal
, a ne:
zdaj dodelam.
Poslednje včasih uporabljamo za izražanje neposredne prihodnosti,
n. pr.
zdaj zdaj dodelam
, to se pravi: zdaj zdaj napoči tisti trenutek, ko bo dovršni
sedanjik
dodelam
postal resnica. Napačna je torej raba dovršnega sedanjika namesto
dovršno preteklega časa v takile zvezi:
V Dunajskih sonetih Stritar obračuna z
nasprotniki.
Dovršni sedanjik
obračuna
meri na prihodnost, zato utegne bralec po
pravici vprašati: Kdaj pa izidejo tisti Dunajski soneti? Od kod pa pisec ve, kaj bo v
njih? Ako si mislimo obračun izvršen, moramo reči:
V Dunajskih sonetih je o b ra
čunal Stritar z nasprotniki.
Obračun pa si lahko mislimo tudi nedovršen, ker ga je
moči brati, dokler so Dunajski soneti ohranjeni. Zato smemo tudi reči:
V Dunajskih
sonetih Stritar obračunava z nasprotniki.
In res navadno pravimo tako, kadar
imamo v mislih bolj branje tiskane knjige; kadar pa mislimo bolj na tedanji Stritarjev
nastop, torej enkraten zgodovinski dogodek, uporabljamo dovršni pretekli čas.
Takih napačnih zgledov imamo zlasti po časniških poročilih:
Včerajšnja
Pravda
priporoči
složen nastop zaveznikov (prav:
je priporočila
ali
priporoča
). Iz Pariza
izve
naš list, da se v Ameriki pripravljajo novi zakoni (prav le:
je izvedel
, ker ta glagol
nima nedovršnika). To nam
pokažejo
osnovne črte marksistične teorije (bi bilo prav,
če je to uvod v te črte; napačno je, če je to sklicevanje na znane osnovne Črte; v tem
primeru mora biti:
nam kažejo).
V knjigi
opiše
pisatelj polet okoli sveta (prav:
opisuje
ali
je opisal).
Kakor priča
izpove
, je bil obtoženec zraven (prav:
je izpovedala
ali
izpoveduje).
211
