Namesto velelnika nam torej včasih rabi povedni naklon prihod
njega časa.
3. Jaz pojdem danes v hribe, ti
bi prišel
za menoj jutri! Janez,
ti hiti k sosedu, Marko, ti stopi po strica, oče, vi
bi
pa doma
popa
zili!
Pa
bi
vsaj to malenkost
naredil!
Včasih nam je neposreden ukaz pretrd zaradi spoštovanja ali
obzirnosti, včasih ga omiljujemo zaradi večje učinkovitosti; v takem
primeru radi uporabljamo pogojnik namesto velelnika.
Pomni. Zapoved se lahko izraža tudi z dovršnim sedanjikom: Jutri mi
povrneš
denar (=
povrni)!
Včasih se pa nasprotno velelnik rabi namesto indikativa v pogojnem
odvisniku:
Govori
ali
molči
, nič mu ni pogodu (=
če govoriš...). Delaj
ali
ne delaj
,
nič ne pomaga (= Če delaš ali ne delaš...).
4. Nikar
sramotiti
zaslužnih ljudi! Ne koj vsega
zavreči!
Vse se
bo uredilo, le
vpiti
ne! Nikarte mene Turku
dati!
V prepovedi rabimo včasih nedoločnik namesto velelnika, zlasti
za n i k a r , n ik a r t e . Vendar moramo biti previdni in se ogibati
takile napačni rabi za zapoved:
Tukaj pritisniti! Vrata zapirati!
Desno voziti! Paziti na snago!
itd. Taka raba je prišla po tujem
vplivu, zlasti v napise.
5. a) Ne
hodi
na sonce, če imaš maslo na glavi! Ne
hvali
dneva
pred večerom! Ne
pokrivaj
ognja s slamo! Ne
prodajaj
kože, dokler
medved še v brlogu tiči!
b) Ne
pohodi
mi še zadnjih sadik! Ne
gani se,
sicer je po tebi! Ne
posadi
vsega krompirja! Pa nikar vsega ne
snej
in vsega ne
popij,
kar boš videl na mizi! Ne
pozabi
me! Ne
pridi
mi več domov!
V prepovedi navadno uporabljamo nedovršnike (ponavljalne),
tudi za enkratno prepoved
(ne zapiraj mi vrat pred nosom, ne jemlji
zares moje besede, ne dotikaj se, ne vozi tod, pelji naokrog
itd.).
V nekaterih primerih dovršniki nimajo prav ustreznega nedovrš-
nika
(pohoditi
—
pohajati, ganiti se
—
gibati se
ipd. j ali pa smisel
naravnost zahteva končno dovršno obliko glagola; v takih primerih
se tudi v prepovedi rabi dovršnik. Čut za to rabo prepovedi peša
v škodo nedovršniku.
V nikalnem velelniku torej navadno rabimo ponavljalne do-
vršnike; le v posebnih primerih smemo rabiti tudi dovršnike.
216
