Glagolske oblike, ki nam rabijo za izražanje resničnega stanja
in osebne gotovosti, v vprašalnih stavkih pa za poizvedovanje, ime
nujemo pov e dn i naklon ali indikativ.
Velelnik. — 1. Takrat
se spomni,
bistra Soča, kar gorko ti
srce naroča: tačas
pridrevi
vse na dan,
narasti, vzkipi
v tok strašan!
Ne
stiskaj
v meje
se
bregov, srdita čez branove
stopi!
— Gregor:
»To je nevaren človek; državi dela škodo.
Primite
ga,
zaprimo
ga!«
Krpan: »Nikar ne
razdirajte
praznih besed!« — Kdo ti je rekel, da
hodi
ves teden in
zapravljaj
čas in denar? —
Zgodi se
po tvojem,
pridi
potem, kar že more! — Popotnik, ki tod mimo prideš,
vedi,
da je še živ v grobovih teh naš sen,
prisluhni
trpki bratovski besedi,
premisli
našo žrtev, naš namen!
Z ležeče tiskanimi glagolskimi oblikami je izražena zapoved,
prepoved, želja ali prošnja. Take oblike imenujemo velelnik ali
imperativ. Uporabljamo ga v 2. os. ednine, 1. in 2. os. dvojine in mno
žine, včasih tudi v 3. os. ednine. Za 1. os. ednine ga ne uporab
ljamo, ker sam sebi ne ukazujem z besedo; prav tako tudi v 3. os.
dvojine in množine ne ukazujemo in ne izražamo želje in prošnje
z velelnikom, marveč z želelnikom kakor navadno tudi za 3. os.
ednine. Velelnik lahko uporabljamo v glavnih in odvisnih stavkih.
Sed.
Ednina
Dvojina
Množina
1. 2.
3.
1
.
2.
3.
1.
2.
3.
-em
— -i -i
-iva (e) -ita
(e) —
-imo -ite —
-
im
— -i -i
-iva (e) -ita
(e)
— -imo -ite
—
-am
— -aj -aj
-ajva (e) -ajta (e) — -ajmo -ajte
—
-
jem
— -
j -j
-jva (e) -jta
(e)
— -jmo -jte
—
2.
Ali
boš izginil
ali ne! Ali ne
boš
koj tiho! Kaj
boste
men
peli!
Tudi z mezincem
se
ga ne
bosta dotaknila!
Ležeče tiskane oblike so prihodnjiki, po pomenu pa velelniki
(izgini, bodi, ne pojte mi, ne dotikajta se ga).
V vsakem velelniku
je obsežena neka prihodnost, ker pač ukazujemo, prepovedujemo,
želimo ali prosimo le to, kar se ima šele zgoditi.
215
