Nedovršni glagoli imajo tri čase: nedovršni sedanjik, nedovršni
prihodnjik in nedovršni pretekli čas.
2.
a) Vera
vzame
Marku pernico. Marko
se pokrije
z rjuho.
Vera ga na vso moč
potegne
za nogo. A kaj, komaj
izvlečeš
polo
vico telesa in
sežeš
po drugi nogi, ti mrcina
brcne
pa je spet ves
v postelji. Vera
začne
brata vlačiti po sobi. Tedaj
porabi
priložnost
treska v tleh j n
se zasadi
Marku v mečavo; ta
zastoka
,
potiplje
načeto mesto in
izpusti
slamnjačo. »Pa bom spal!«
se zareče
,
leže
v kot na hlače in
se pokrije
s suknjičem.
b) Ko
boš dobila
to pismo, bom že mrtev.
Umrl bom
za pošteno
slovensko stvar. Mi nismo uspeli,
prišli
pa
bodo
drugi, ki
bodo
to
delo srečno
dovršili
. Naša kri ne
bo
zastonj
prelita
, iz nje
bo zrasla
narodu lepša prihodnost. Hudo mi je le, ker
boš
ti na starost tako
sama
ostala.
c)
Razgrnil sem
plašč na cvetočo reso in
legel.
Prav tedaj
so
šinili
prvi prameni zarje na vzhodu in
poškropili
s škrlatom ovčke
oblačke. Daleč
se je oglasil
tenek žvižg ptička. Ko
je zastavil
znova
in
zapel
melodijo, tedaj
je udaril
vesoljni zbor.
č) Le kam
si se bil zamaknil
, da nisi slišal zvona?
Nisem
še
dobro
bil zadremal
, ko me je močno trkanje vrglo s postelje. Pete
lini
so bili
komaj
odpeli
, na Breznici je že vabilo.
Ležeče tiskani glagoli v gornjih stavkih so vsi dovršni; stoje
v sedanjem, prihodnjem, preteklem ali predpreteklem času. Njihova
dovršnost ostane izražena v vseh časih.
Dovršni glagoli imajo štiri čase: dovršni sedanjik, dovršni pri
hodnjik, dovršni pretekli in predpretekli čas.
Po p ome n u
Nedovršni sedanjik.
— 1. Stojim in gledam: velikanski ogenj
gori. Mrači se
in zmeraj svetleje
odseva
plamen. Po travi
sede
dekleta, njim nasproti fantje. Oče
iztrkava
pipo, mati
pristavlja
velik lonec mesa za večerjo. Čutara
se vrsti
v krogu, mladi svet
ubira
pesem za pesmijo, da
se razlega
v tiho noč. Strme
posluša
samotna luna slovenske zdravice. —
Poslušam
jih na radiu. Tržaško
205
