Dovršno pretekli čas pomeni v nekaterih odvisnikih dejanje, ki
se je moralo zgoditi pred preteklim dejanjem v glavnem stavku.
Pomni. Včasih dovršno pretekli čas izraža tudi neposredno izvršeno dejanje,
ki iz preteklosti sega s svojim zaključkom prav do sedanjosti: Toliko časa sem ga
čakal, sedaj
je
pa le
prišel
( = je le tu). Tako si pel, sedaj
si onemel
( = sedaj molčiš).
Prislovni izrazi, ki zaznamujejo sedanjost, so manj občutljivi za pravi trenutek se
danjosti kakor dovršni glagoL
Predpretekli čas. — France si je polagoma opomogel: bla
godejna ploha
je bila ohladila
soparico, veter
je bil premešal
ozračje
in
razgnal
dimasti prah, ki plava navadno nad mestom. — S čim
ste se
mu
bili prikupili,
da vas ni mogel pozabiti? — Kakor
je bil
obljubil,
tako je tudi storil. Konja, ki
so ga bili
oče predlanskim
kupili,
smo že lani prodali. Tisto noč očeta ni bilo doma, ker
je bil
šel
izgubljene hčere iskat.
Ležeče tiskani dovršni glagoli stoje v predpreteklem času in
izražajo dejanje, ki se je zgodilo pred nekim drugim dejanjem v
preteklosti. V odvisnikih bi to preddobnost lahko izrazili tudi z
dovršno preteklim časom. Predpretekli čas je oblikovno malo v
rabi, ker ga večinoma lahko nadomesti pretekli čas.
Predpretekli čas (pluskvamperfekt) se dela redno iz dovršnikov.
Nakloni
Povedni naklon. — Po nebu ščip
plava, šumi, šumi
Drava...
Pastir
je bil nabral
suhljadi,
nesel
v mesto jo naprodaj. Ko
se
to
zgodi,
tedaj
končana
pot
bo
moja in konec
bo
težav in boja.
Branili smo se
dolgo brez podpore, kdor
hoče
se podati, mu ne
branim.
Mar
veš,
da
tečeš
tik grobov? Kdaj
je bil
narod
osvobojen?
Bomo videli,
kdo ga
bo nosil
prvi.
Ležeče tiskane glagolske oblike v stavkih prvega odstavka
nekaj trdijo, izpovedujejo. Stoje v vseh časih in načinih. V vpra
šalnih stavkih z enakimi oblikami poizvedujejo po gotovosti in
resničnem stanju. Stoje v glavnih in odvisnih stavkih.
214
