Želelnik. — 1. Edinost, sreča, sprava k nam
naj
nazaj
se vrne
jo!
Otrok kar ima Slava, vsi
naj
si v roke
sežejo! Naj čuje
zemlja
in nebo, kar danes pobratimi pojo!
Naj se
od ust do ust
razlega
,
kar tu med nami vsak prisega! Vojaki
naj se
takoj po vrnitvi
ogla
sijo
pri poveljniku! Prost
naj bo
Slovencev dom! Oče jima je še
naročal,
naj bosta
poštena in pridna! —
Naj bi se bil oglasil
davi!
Naj bi
ne
bil čakal
tako dolgo! —
Gremo ali čakamo?
Ali
naj gremo..
.) Pojdimo! — Danes
naj ne nosi
knjige s seboj!
Naj ne
sne
vsega kruha!
Naj
mu
ne stori
nič žalega!
Ležeče tiskane glagolske oblike izražajo željo, nasvet, omiljeno
zapoved ali prepoved. Izražene so z
naj
in s povednim naklonom
(indikativom) za sedanji čas ali pa s pogojnikom za preteklost.
Le pri glagolu
biti
imamo namesto sedanjega časa prihodnji čas:
naj bo
,
naj bova
,
naj bosta
,
naj bomo
,
naj bodo!
Vsak pravi želelnik
se nanaša na dejanje, ki sega v prihodnost, zato pravega želelnika
za preteklost biti ne more; to, kar je v preteklosti ostalo želja, je
v sedanjosti neresnično (irealno), zato izraženo s preteklim po
gojnikom. Nedovršni glagoli v želelniku imajo sedanji in prihodnji
pomen;
pusti ga
,
naj j e,
pomeni:
naj dela naprej
,
kar že sedaj dela;
torej sega iz sedanjosti v prihodnost;
jutri naj se vsi spominjajo
naše osvoboditve
— tu ima nedovršnik prihodnji pomen. Želelnik
nima oblik za
2
. os. edn., dv. in množine, nadomestuje jih velelnik
ali pogojnik. Vendar so v nekih zvezah tudi mogoče: kaj
naj storiš
,
me vprašaš. Ali
naj vrnete
knjigo? Niste vedeli, kaj
naj naredite.
Ukazal je, naj
ne hodite
več kosit.
Zanikani želelnik se dela iz nedovršnih in dovršnih glagolov,
podobno kakor velelnik. V vprašalno želelnem stavku
ali naj
lahko
izpustimo.
Ednina
Dvojina
Množina
S e d a n j i č a s
1
. naj delam naj
bom naj delava
bova naj delamobom
3. naj dela
naj
bonaj delata bosta naj delajo
bodo
217
