V gornjih stavkih ni nikjer izražen osebek. Če poskusimo aktivno
izraziti isto vsebino, bomo videli, da so osebki čisto nepomembni,
zelo splošni in nedoločni. Poudarek je res prav samo na glagolskem
dejanju ne glede na osebek in povzročitelja. Včasih je celo težko
določiti, ali je tako izražanje pasivno ali medialno:
lepo se orje
, ker
je primerno mokro in zemlja rahla, ugodno vreme;
trava se rada
reže
, ker je rosna in zato primerno trda, da se ne podvija, pa tudi
zato, ker je kosa ostra in hladno vreme; tako izhajajo vzroki od
osebka samega, da včasih kdo pravi, da
se kar samo dela (orje, kosi)
;
vendar je pravi povzročitelj zunaj osebka in so izrazi pasivni. Do
takih zaključkov pa pridemo le po analizi, pri vsakdanji rabi nimamo
ne pasivnega ne medialnega občutka, marveč samo potekanje gla
golskega dejanja. Tako brezosebno izražanje je v nekaterih izrazih
zelo pogostno in domače. To nam dokazujejo izrazi, kakor
se ve, da,
ki se je strnil v prislov
seveda;
tudi
kar se da
ima danes prislovni
pomen
kolikor mogoče.
Izraze pod
b
bi lahko nadomestili tudi z
nedoločnikom
+
biti:
slabo je videti
itd. Glagoli pod
c
so neprehodni, njihovo dejanje ne
prehaja v aktivu na kak drug predmet, zato tudi nimajo pasivnega
deležnika, ki bi zaznamoval stanje po dovršenem dejanju; vendar
pa se je brezosebno izražanje v pasivni obliki razširilo tudi nanje,
kadar se hočemo omejiti samo na glagolsko dejanje. Vsi ti brezosebni
pasivni izrazi se rabijo samo v 3. osebi ednine.
Pomni. Poleg nekaterih domačih pasivnih oblik s
se
so druge prisiljene in tuje,
n. pr.
vabi se k obilni udeležbi
,
naproša se, sporoča se, razglaša se
,
naroča se, naznanja
se
itd. Zato se v skrbnem jeziku taki rabi ogibljemo in uporabljamo rajši osebno obliko,
torej:
sprejemamo(-jo), vabimo(-jo), sporočamo(-jo
) ,
razglašamo(-jo), naročamo(-jo),
naznanjamo (-jo)
itd.
6
. Posebej se ogiblji pri pasivnem načinu takele napačne rabe:
Pri tem
se je prezrlo
malega obrtnika. Vsak dan
se sliši
kako novico.
Krivca
se bo kaznovalo. Zagrešilo se je
hude napake. Sprejema
se
nove naročnike. V službo
se
ga (jo)
sprejme
takoj. Povsod
se
jo (ga)
vidi (sliši, dobi
itd.).
Glagolsko dejanje je izraženo brezosebno v pasivu, zato ne more
imeti predmeta v tožilniku. Taka raba nam dokazuje, kako se v
227
