navadno že
kupovaje).
Izven teh še
vede
,
grede.
Drugod, tudi v
IV. vrsti, je danes že izumrl. Rabi se prislovno in izraža hkratnost
z drugim dejanjem.
Deležnik na -č. — 1. Uprl je vame svoj
proseči
pogled. Njegov
pogled je bil
proseč
. Nikar se ne boj, saj čuva
ljubeča
te mati!
Ne straši več je trnovka
bodeča
. Čelo vrh globoko
ležečih
,
mrjočih
oči je bilo nagubančeno. Za tabo solz potok
lijoč
, oči
gasnoče
,
cvet
venoč. Čujočim
niso mogli blizu. Med
tuleče
rjovenje granat
se mešajo
tožeči
vzdihi ranjencev.
Moreče
skrbi za golo življenje
so izginile iz današnjih tovarn.
Ležeče tiskane oblike so tvornosedanji deležniki na -č; delamo
jih samo od nedovršnikov; od dovršnikov ga ima le glagol
reči
:
rekoč
. Po osnovi in izvoru so to glagolske oblike, po obrazilih
in stavčni rabi pa pridevniki; v stavku nam rabijo kot prilastki
ali samostalno rabljeni pridevniki in se spreminjajo oblikovno
kakor drugi pridevniki, le stopnjevanja z obrazili ne poznajo. Ker
imajo torej »delež« pri glagolu in pri imenih, jim pravimo d e le ž
n ik i (participi); včasih jim pravijo tudi glagolski pridevnik (n. pr.
v srbohrvaščini). Vejico pišemo pri taki rabi deležnikov kakor pri
pridevnikih.
2.
Zaznamoval jim čela sem
preteč
in pa
svareč
. Počasi so lezl
v hrib
sopeč
in
hropeč
. — Žena je
ljubeče
pogledala moža in ga
goreče
prosila pomoči.
Želeč
jim lahko noč, so se poslovili.
Tvornosedanji deležnik na
-č
nam rabi v stavku tudi kot pri
slovno določilo; v tem primeru ohrani obliko imenovalnika edn. m.
v vseh zvezah ali pa si celo privzame prislovno pridevniško obra
zilo -
e
. Živa je le prislovna raba, pridevniška pa samo takrat, kadar
je deležnik že postal pravi pridevnik. Prislovna oblika na
-če
je torej že prislov iz pridevnika. Primerjaj:
goreč
( =
ko goriš)
prosiš
in
goreče
(kako?)
prosiš
. Rabi nam enako kakor deležnik
na -
e
. Nadomestuje načinovne in časovne odvisnike, lahko pa
tudi člen priredja:
želeč
jim lahko noč, so se poslovili = želeli so
jim lahko noč in se poslovili. Vejico postavljamo kakor pri deležniku
na -
e
. Nekateri teh deležnikov so postali pravi pridevniki:
vroč
,
rdeč
,
boleč
,
sloveč
,
mogoč
,
boječ
.
233
