II. a) Vzdig-ni-ti, vzdig-ne-m; gas-ni-ti, gas-ne-m; vr-ni-ti ( < vrt-
ni-ti), vr-ne-m ( < vrt-ne-m); to-ni-ti ( < top-ni-ti), to-ne-m ( < top-
ne-m; prim. utopiti);
b) usah-ni-ti, usah-ne-m (prim. pridev. suh); otrp-ni-ti, otrp-ne-m
(prim. pridev. trp-ek); potih-ni-ti, potih-ne-m (prim. prid. tih);
c) pih-ni-ti, pih-ne-m ( < pihati); mig-ni-ti, mig-ne-m ( < migati).
Glagoli d ru g e vrste so povečini korenski (a), manj je imenskih
(b) in glagolskih (c).
III. a) Bed-e-ti ( =
bəd-),
bed-i-m; trp-e-ti, trp-i-m; gor-e-ti,
gor-i-m; krič-a-ti ( < krik-e-ti), krič-i-m (krik-i-m, prim. krik-ni-ti);
b) bobn-e-ti, bobn-i-m ( < samost. boben); um-e-ti, um-e-m
( < samost. um); bogat-e-ti, bogat-i-m ( < pridev. bogat).
Glagoli tr e t je vrste so korenski (a) in imenski (b).
IV. a) Del-i-ti, del-i-m ( < samost. del); govor-i-ti, govor-i-m
( < samost. govor); poln-i-ti, poln-i-m ( < prid. poln); bel-i-ti,
bel-i-m ( < prid. bel); suš-i-ti, suš-i-m ( < prid. suh);
b) gon-i-ti, gon-i-m ( < gnati); nos-i-ti, nos-i-m ( < nesti);
vlač-i-ti, vlač-i-m ( < vleči).
Glagoli č e tr te vrste so zvečine imenski (a), nekateri pa tudi
glagolski (b), vendar z drugo prevojno stopnjo.
Nekateri glagoli IV. vrste imajo v z ro č n i (k av z a tiv n i) po
men, n. pr.
buditi
( = povzročiti, da kdo bedi),
položiti
(napraviti,
da kdo ali kaj leži),
moriti
(povzročiti, da kdo umre),
točiti
( = po
vzročiti, da kaj teče) itd.
V. Glagoli p e te vrste so 1. korenski, 2. imenski in 3. glagolski.
1. Stl-a-ti ( < stəl-a-ti), stel-je-m; glod-a-ti, glo-je-m ( < glod-
je-m); lag-a-ti, laž-e-m ( < lag-je-m); pis-a-ti, piš-e-m ( < pis-je-m);
mazati, maž-e-m ( < maz-je-m); kov-a-ti, ku-je-m; suv-a-ti, su-je-m.
Korenski so vsi glagoli 2. in 3. razreda.
2. Bobn-a-ti, bobn-a-m ( < boben); brzd-a-ti, brzd-a-m ( <
brzda); čar-a-ti, čar-a-m ( < čar); igr-a-ti, igr-a-m ( < igra); konč-
a-ti, konč-a-m ( < konec); ropot-a-ti, ropot-a-m
in
ropoč-e-m
( < ropot-je-m;
iz
ropot); drget-a-ti, drget-a-m
in
drgeč-e-m ( <
drget-je-m;
iz
drget).
16
241
