Imenski glagoli te vrste gredo v prvi in nekateri zaradi seda
njika hkrati tudi v
2
. razred.
3.
a) Da-j-a-ti, da-je-m ( < da-ti); po-znav-a-ti, po-znav-a-m
( < zna-ti); u-bij-a-ti, u-bij-am ( < biti); skriv-a-ti, skriv-a-m ( <
skriti); obuv-a-ti, obuv-a-m ( < obuti); zbir-a-ti, zbir-a-m ( < brati);
po-žir-a-ti, požir-a-m ( < žre-ti); dev-a-ti, dev-a-m ( < de-ti);
let-a-ti, let-a-m ( < leteti); splet-a-ti, splet-a-m ( < splesti).
Glagolski glagoli V. vrste se lahko izpeljujejo iz korenskih
glagolov. Pri tem se koren prvotnega glagola podaljšuje ali krepi
pred vrstno pripono
-a.
b) Sedev-a-ti, sedev-a-m ( < sedeti
k
sesti); obledev-a-ti, obledev-
a-m ( < bledeti
k
bled);
za-ganj-a-ti, za-ganj-a-m ( < goniti
h
gnati); po-navlj-a-ti,
po-navlj-a-m ( < ponoviti
k
nov);
v-dihav-a-ti, v-dihav-a-m ( < dihati
k
dahniti); po-kopav-a-ti,
po-kopav-a-m ( < pokapati
h
kopati).
Glagolski glagoli pete vrste se lahko izvajajo tudi iz drugotnih
glagolov III., IV. ali V. vrste. Pri tem se koren drugotnega glagola
lahko tudi podaljša.
VI.
a) Dar-ova-ti, dar-uje-m ( < dar); dolg-ova-ti, dolg-uje-m
( < dolg); pot-ova-ti, pot-uje-m ( < po t); prazn-ova-ti, prazn-uje-m
( < prazen);
b)
reš-eva-ti, reš-uje-m ( < rešiti); sreč-eva-ti, sreč-uje-m ( <
srečati).
Glagoli šes te vrste so vsi drugotni,.in sicer so imenski (a) in
glagolski (b). Glagolski se povečini izpeljujejo iz glagolov IV. in
V. vrste.
Manjšalne in večalne pripone. — 1. Primerjaj: čičati — čičkati,
čiv — čiv-kati, spati — spančkati, stopati — stopkati — stopicati,
zibati — zibkati;
ječati — jecljati, mahati — mahljati, migati — migljati, pihati
— pihljati, rezati — rezljati, skakati — skakljati.
Glagolsko dejanje se lahko manjša s priponami
-ka, -ica-, -ija-.
Nastale so v otroškem govoru iz manjšalnih imenskih pripon.
242
