Slovenska slovnica 1956 - page 252

znaš.«
Še nisem videl tako zanič človeka. Zanič vino toči
je nekaj čisto drugega
kakor:
vino toči za nič
ali
vina ne toči za nič (=
ga toči zelo drago). — V prislovni
rabi je pomen še ohlapnejši:
Ta človek zanič
( = slabo)
naredi. Ta človek ne naredi
zanič (=
naredi zelo dobro).
Ta človek naredi za nič
(= za majhen denar, zastonj).
Ta človek ne naredi za nič
(= zelo drago, ne zastonj ali pa: ne naredi za nobeno ceno,
z nobenim pogojem). V tem zadnjem pomenu navadno stoji
za nič
pred glagolom:
ta človek za nič (na svetu) ne naredi tega.
Kar. Podobno obsežen je pomen prislova
kar: Kar Bog mije življenje dal, odkar
sem se zavedel, pod svojo streho nisem spal. Kar (=
nenadoma)
poči strel iz grmovja.
K ar mu je zašumelo v glavi. K ar
(= prav, čisto)
vsak dan te pa tudi ni treba. K ar
koj boš šel! Kar
(= le)
poberi se! Kar prinesi! Kar
(= kolikor)
bode shranjenih
voda v oblakih tvojega neba, tačas pridrevi vse na dan! »Ali si zadovoljen?« »Še kar«
( = nekako).
D ok ler se veže zmeraj z nedovršniki in veže hkratni dejanji;
dokler ne
pa se veže
navadno z dovršniki, ki naznanjajo nastop dejanja po izvršenem dejanju v glavnem
stavku.
Vse se uporablja kot prislov mere pri pridevniku in prislovu:
Vse prezgodaj
mi ropočeš. Vse večji, vse boljši, vse manjši
ipd. v pomenu
zmeraj večji
itd.
Vse
do danes nisem vedel tega. Vse bolj je pohajala dobra volja.
V zadnjem času se je ta
raba močno razširila.
N ek i se rabi kot prislov domneve in ugibanja:
Oblaki so rdeči
,
kaj neki pomenijo?
Kdo neki prihaja? Bil je neki hudo vesel.
Pomni 2. V zaimenskih prislovih je ohranjenih nekaj jezikovnih starin, ki sicer
ne žive več. Tako srečujemo v nekaterih sestavljenkah stari kazalni zaimek
sə si se
=
ta ta to
, n. pr.:
zdaj
=
sedaj
<
sə-da-j, letos, danes, sinoči, nocoj
( <
noč-so-j), osorej,
dosihmal, dosegamal, posihmal, dosihdob, poslej
ipd.
Zaimenski prislovi se zaradi svoje kratkosti in obsežnega pomena radi družijo
z drugimi prislovi in se z njimi strnejo v enotno sestavljenko:
tu doli
,
tam gori, tja dol,
tja noter, tja ven; tule sem, tukajle notri, tamkajle gori, povsem
ali
po vse, predvsem,
kajpak, kakopak, kajne, kajneda, kajpada, potemtakem, posebej, posebno, tolikanj,
količkaj, kolikanj, tolikodane, vsekako, vsekdar, vsaksebi =
narazen itd.
Zaimke tudi sicer pogosto srečujemo v samostalniških prislovih kot sestavne dele,
zlasti kazalne:
tokraj, tostran, to pot, tokrat, onstran, onkraj, ondan, onkrat
itd.
Števniški. — 1.
Devetkrat
večja množica jih obsuje.
Dvakrat
se v mlinu pove,
trikrat
pa bedaku.
Enkrat
ni
nobenkrat.
Že
večkrat
sem hudo trpel. Pozdravljen
tisočkrat
!
Mnogokrat
je bil dom v ne­
varnosti.
Zgornji ležeče tiskani izrazi so sestavljeni iz glavnega števnika
ali izraza količine in
-krat.
Ta
krat
je prvotno samostalnik s pome­
nom
črta, red, rok;
danes le še redkokdaj čutimo v njem samostalnik,
252
I...,242,243,244,245,246,247,248,249,250,251 253,254,255,256,257,258,259,260,261,262,...336
Powered by FlippingBook