ali
časi
,
sčasoma;
narazen pa:
vsak čas =
zdaj zdaj bo tu,
za čas =
za malo časa
je skočil iz sobe,
svoj čas =
nekoč.
Namesto
danes zjutraj
pravimo lepo slovensko
davi
, namesto
danes ponoči
pa
nocoj. Sinoči =
včeraj ponoči;
drevi =
danes zvečer.
Vzročni. —
Zakaj
te živa radost mine?
Zato
ne nosi kože
naprodaj!
Zavoljo (zaradi) njega
sem jo skupil.
Zategadelj
(;
zaradi
tega, zavoljo tega, zato)
bodite mirni!
Zatorej
molči in delaj!
Čemu
pa hodi v šolo? Pač
zato,
da bi se česa naučil!
Ležeče tiskani izrazi izražajo vzrok ali namen glagolskega de
janja. Pravih vzročnih prislovov je le malo in še ti so vsi zaimki ali
zloženi z zaimki:
zakaj, zato, zatorej, čemu, počemu. Zaradi
in
za
voljo
se sicer v zvezi s
tega
včasih rabita v pomenu
zato,
brez
tega
pa sta neprava predloga in se vežeta z rodilnikom.
Vzročni prislovi torej pojasnjujejo glagolsko dejanje glede na
vzrok ali namen. Po izvoru so zaimenski ali samostalniški (nepravi
predlogi).
Pomni. Loči dobro
zato
in
za to
, n. pr.:
Za to
imaš denar, za kaj pametnega pa
ne.
Za to
ti ne dam denarja.
Zato
ti ne dam denarja.
Načinovni. — Vsak
milo
sebe,
ostro
brata sodi. Ta skrinja je
čudo
težka. Pozdravljam te
srčno srčno. Curkoma
je lilo. Pozabil
ga je
ponevedoma.
Po
krivem trdo
mi govoriš.
Tako nekako po strani
meje gledal.
Hudo je
bil lačen.
Kako
govori?
Tako, kakor
gaje nauči
la mati. Sovražnik
venomer
me moti, ne da
naravnost
mi po poti. Poj
po silil
Največ je načinovnih prislovov. Pojasnjujejo glagolsko dejanje
glede na način ali pa natančneje določajo druga prislovna določila
ali pridevnik. Po izvoru so samostalniški, pridevniški, zaimenski in
glagolski. Nekatere pridevniške prislove lahko štejemo k načinovnim
ali h količinskim, to so vsi tisti, ki označujejo stopnjo, n. p r .:
hudo,
močno, zelo, bolj, precej
ipd.
Količinski. — 1.
Desetkrat
obrni besedo, preden jo izrečeš.
Trikrat
manj govori,
trikrat
več poslušaj, pa boš veljal za
devetkrat
pametnejšega.
Enkrat
ni
nobenkrat.
258
