Ležeče tiskane besede imenujemo p re d lo g e (prepozicije), ker
jih postavljamo (predlagamo) pred imena. Te besede so nepregibne
in izražajo razmerje med dvema predmetoma. Vežejo se pa z vsemi
skloni, samo z imenovalnikom ne.
Vezava. — Predlogi se vežejo z enim ali več skloni, in sicer:
z rodilnikom
brez, do, iz, od:
brez vzroka, do noči, iz ljubezni,
od lanskega leta;
z dajalnikom
k (h), kljub, vzlic, proti:
k večeru, kljub obljubi,
vzlic domnevam, proti sovražniku;
s tožilnikom
čez, raz, skoz(i), zoper:
čez hribe in doline, raz
streho, skoz oblake, zoper brata;
z mestnikom
o, pri:
o praznikih, pri sosedih;
z rodilnikom in orodnikom
s (z):
prihaja s planin, govori s
tovarišem;
s tožilnikom in orodnikom
med, nad, pod, pred:
prišli smo med
prijatelje, sedimo med prijatelji; splavati nad oblake, nad oblaki se
žari; pes je zlezel pod klop, pes renči pod klopjo; stopiti pred sod
nike, stati pred sodniki;
s tožilnikom in mestnikom
na, ob, po,
v: stopim na cesto, na
cesti je vse živo; trčiti ob zid, ob zidu raste tr ta ; gremo po drva, po
pravici povedano; neseš v mlin, v mlinu se dvakrat pove;
z rodilnikom, tožilnikom in orodnikom
za:
za starih dni, sto
piti za drevo, skrivati se za drevesom.
Sestava. — Eden
izmed
vas me bo izdal.
Izpod
skale curlja
studenček. Spravi se mi
izpred
oči. Mesec je pokukal
izza
oblakov.
Posekali smo na dvorišču lipo
iznad
mize.
Ležeče tiskane besede so sestavljene iz dveh predlogov. Vezava
takega sestavljenega predloga se ravna po prvem predlogu.
Nepravi predlogi. — a)
Dno
jezera je globoko.
Dno
jezera
leži zvon. — Tukaj je
konec
vasi.
Konec
vasi sameva siromašna
koča. — To mi je najljubši
kraj. Kraj
potoka je livada. —
Sreda
ni
sredi
tedna. — Zarja je oblivala
vrh.
Visoko
vrh
planin stojim.
Iz gornjih primerov vidimo, kako so samostalniki dobili pri
slovni in predložni pomen.
265
