b)
Nevihta je
blizu: blizu
Triglava. — Po gozdovih
okoli
so s
potikali volkovi:
okoli
vasi. — Prišel je
mimo: mimo
znamenja. —
Tebe ni bilo
zraven: zraven
hiše. — Težko boš prišel
onkraj: onkraj
reke. —
Onstran
ni hiš:
onstran
jezera. — Saj ni bil
vpričo,
ko je
tako govoril:
vpričo
ljudi. — Hodila sva
vštric: vštric
voza. — To
nam je naredil
vkljub: vkljub
obljubi. — Jefte jim je šel
nasproti:
nasproti
sovražnikom. — Komaj sem bil
čez: čez
plot. — Tukaj ne
moreš
skoz: skozi
živo mejo. — Zmeraj si imel nekaj
zoper: zoper
sosede.
Za predloge nam rabijo tudi samostalniki in prislovi. To so
n e p ra v i predlogi.
Raba
Predlog do. — Pomeni 1. primikanje, bližino v prostoru:
do
hriba priti; brada sega do tal; poslali so sla do vojvode;
v
dvorani
je bilo vse polno, glava do glave;
2.
primikanje, bližino v času:
spati do belega dne; do smrti ga
ne pozabim; do tistih dob;
3. po rahlem pomenskem prenosu smer, razmerje, način:
prošnjo imam do vas; nimamo kruha do ostanka; do tretjega gre
rado; zaigral si vse do dinarja; ne moreš mi do živega; do krvi se
je ranil; do smrti užaljen; do sitega se najesti; bilo je domala tako;
izpolniti ukaz do pičice; ljubezen do domovine.
Prvotni prislovni pomen je še v primerih, kakor
zaslužiti do
tri kovače na uro.
Pomni. Ako ti je kaj do tega, do zdravja, do sreče. (Napačno: na tem mi je veliko
ležeče). Trd
do
ubogih. (Napačno:
napram
ubogim).
Predlog iz. — Izraža izvor, izhajanje iz notranjščine. Rabi
se 1. krajevno:
iz hiše stopiti; iz luknje prilesti; polnočni zvon
zaklenkal je iz lin; 2.
časovno:
iz početka; iz mladih dni; zgodba
iz starih časov; izprva, izmlada;
3. za tvarino, iz katere je kaj:
kadilnica je bila iz čistega zlata; kruh iz bele moke; kipec iz celega;
4. iz krajevnega seje tudi razvil preneseni pomen vzroka ali načina:
266
