Imenske sestavljenke so iz predložnih zvez:
pocesten, površnik,
popotnica.
9.
Pri-.
Glagolske sestavljenke pomenijo bližanje, dosego dolo
čene mere, dodajanje in pridobivanje:
pribežati, prižvižgati;
—
pričakati, prikipeti
; —
priliti, prisuti;
—
priženiti, priberačiti.
Neko
liko dlje od prvotnega pomena so primeri, ki zaznamujejo, da je
dejanje omejeno po kraju ali meri:
privzdigniti, prismoditi.
Imenska sestava iz predložnih zvez:
prisrčen, priročen, prilesje.
10.
Raz-.
Pomeni ločitev, razširitev ali obilno mero:
razvezati,
razgnati, razpotje;
—
razbliniti, razvaljati
; —
razveseliti, razjokati
se.
V zadnjem pomenu lahko rabimo obrušeno obliko:
zjokati se.
V knjižnih besedah po tujem
e x
:
razkralj, razfrančiškan.
(Bolje:
bivši kralj, nekdanji menih.)
11.
S- (z-).
Pred
s, š, z, ž, g
se rabi še oblika
se-: sesesti se,
sešteti, sezidati, sežgati, segnati.
Prvotna predpona pomeni: a) pre
mikanje od zgoraj dol:
zmetati
seno z voza,
sneti
klobuk; b) dru
ženje:
zbrati, sniti se;
c) dela dovršnike:
snesti, zgniti.
Pogosto gre za obrušene predpone
iz-, vz-, raz-: zboljšati, zbu
diti, strgati
obleko.
12.
V-
izraža smer dejanja v kako stvar:
vdeti
nit,
vpreči, vtisniti,
vtakniti.
Pred začetnim v- se zmerom piše
u-: uvod, uvoz, uvrstiti.
13.
Za-
pomeni v glagolskih sestavljenkah začetek, ustavitev,
napačno smer, izgubo ali konec:
zalajati, zajokati
; —
zavirati,
zadržati;
—
zaiti, zapeljati;
—
zaigrati, zapiti
denar; —
zaceliti,
zabiti.
Imenske sestave so iz predložnih zvez:
zagorski, zaušnica,
zasebnik, zalesje.
14. Predpone
med-, nad-, pod-, pred-.
Dobre so sestavljenke iz
predložnih zvez:
medpoten, medvojen, medšolski;
—
nadmorski,
nadstrešek;
—
podgorski, podoknica, podočje;
—
predpusten, pred
mestje, predpražnik.
Dobre so tudi nekatere iz glagolov:
nadlego
vati, nadzidati, podko vati, podpirati, podtakniti, predstaviti, predvideti.
Pomni
1
.
Sestavljenke z
med-
so dobre, kadar zaznamujejo vmesni prostor ali
čas, ne pa posamezne vmesne stvari:
medgorje
je prostor med dvema gorama, ne pa
vmesno pogorje;
medvladje
je čas med dvema vladama, vmesni vladi pa ne moremo
reči medvlada.
276