silo
ter
razklal velikana. Vendar se v določenih zvezah uporablja
tudi kot besedni veznik:
Sem ter tja
se tudi zmoti.
Vsi drugi vezniki so samo stavčni.
Nastanek veznikov. —
Za veznike nam rabijo mnogi še živi
prislovi, zlasti v priredju:
Potem
je odšel. Še to je pristavil,
potem
je odšel. — Kaj
vendar
misli? Govori dosti,
vendar
misli malo. —
Zakaj
se umikate? Umaknili smo se,
zakaj
premoč je bila le pre
velika. —
Zato
sem vesel. Prijatelj se je vrnil,
zato
sem vesel.
Ti zgledi nam pričajo, da je meja med prislovi in vezniki ne
stalna in močno zabrisana.
Množica prislovov je nastala iz zaimenskih osnov, enako tudi
večina podrednih veznikov, kakor zgovorno izpričuje še njih da
našnja podoba:
kjer, koder, kamor, kadar, dokler, kar, ker, ko.
Očitno so ravno oziralni prislovi zelo radi oslabeli v pomenu in
postali vezniki.
Tudi za veznike, ki danes ne kažejo nikakršne podobnosti s
prislovi, je znanost ugotovila, da so bili v davnini zaimenski pri
slovi, n. pr.
i,
a, da.
Nastajanje veznikov je v tesni zvezi s porajanjem podredja iz
priredja:
Menim da. Pride.
>
Menim, da pride.
Veznik
komaj,
k ije
tudi še prislov, je po vsi verjetnosti nastal iz prislova
tikoma,
zato
si današnje podredje
Komaj to izgovori, svojo dušico izpusti
lahko
razložimo iz nekdanjega priredja:
Tikoma
(= tesno, ravno)
to
izgovori
(in)
svojo dušico izpusti.
Vrste veznikov.
— Stavčne veznike delimo na p r ir e d n e in
p o d red n e .
Priredni vezniki so vezalni, ločni, protivni, vzročni in sklepalni.
Podredni vezniki vežejo nadredni stavek z osebkovim, pred
metnim, prilastkovim, krajevnim, časovnim, načinovnim, pri
merjalnim, posledičnim, dopustnim, pogojnim, vzročnim in namer
nim odvisnikom.
Nadrobno je raba veznikov obdelana ob posameznih vrstah
stavkov.
279
