Slovenska slovnica 1956 - page 277

Pomni 2. Po tujih zgledih je izražanje višje stopnje: nadgozdar, nadinženir,
nadpoveljnik, zato rajši uporabljamo domači opis: višji gozdar, prvi inženir, vrhovni
poveljnik.
Pomni 3. Prav tako so po tujem zgledu in to kažejo že na zunaj z dvojnim po­
udarkom: podčastnik, pododbor, podžupan, podpolkovnik, podkralj, podkomisar.
Nekatere od njih so se docela udomačile in jih ne preganjamo; kadar moremo, jih
opišemo: nižji komisar, županov namestnik.
Pomni
4
.
Isto velja za takšne sestavljenke s
pred-:
predstraža, predpogoj, pred­
delavec, predpražnik, predpravice; lepo po slovensko pravimo: prednja straža,
prvi pogoj, prvi delavec, navečer, posebne pravice. Vendar se jih je dosti že uve­
ljavilo: preddvor, predigra, predprodaja, predtekma, predsednik (pred sto leti so še
pisali prvosednik).
15.
Proti-.
Možne in pravilne so sestavljenke, kakor je
proti
leten
v pomenu pomladanski; napačne tudi niso
protidržaven
,
protinaroden, protituberkulozen, protidemokratičen.
Slabe so take, ki
imajo v drugem delu samostalnik:
protikralj, protidokaz, protistrup,
protiutež.
Če le moremo, jih opišemo:
nasprotni strup.
Nepredložne predpone. — 1.
Pa
- pomeni nekaj poznejšega,
nepravega, slabšega:
patoka, paberek
,
paglavec, panoga;
knjižne
besede spoznamo po tem, da imajo po dva poudarka:
pakrog,
pakristal.
2. Pra-
kaže davno preteklost, prvotnost; lahko se stopnjuje
v
prapra-.
Pripono rabimo po zgledu drugih slovanskih jezikov, od
tod dva poudarka:
pračlovek, pradaven, pragozd, prajezik, prašila,
prastar, pravnuk, praprastarši.
V slovenski starini se rabi namesto
tega predpona
pre: prebaba
,
preded.
3.
Pre-
izraža ob pridevnikih in prislovih preseganje:
premlad,
predober, prepozno, prenadolgo.
Pri glagolih izraža premikanje skozi
kaj, iz kraja v kraj, iz časa v čas, iz načina v način in preko mere:
prebosti, prebiti;
prenesti, prevaliti;
prebedeti
,
prespati;
prenoviti, preslikati;
preobjesti se, preobremeniti.
4.
Pro-
se je ohranil le v malo besedah:
prodati, prodaj
,
prostor;
povečini ga je zamenjal
pre-,
ki je blizu istega pomena:
prerok,
preklet.
V novejšem času se je po hrv. in srb. vplivu začel znova
pisati poleg
pre-,
tako da so se včasi razvile pomenske dvojnice:
propadel, prepadel; preračun, proračun.
211
I...,267,268,269,270,271,272,273,274,275,276 278,279,280,281,282,283,284,285,286,287,...336
Powered by FlippingBook