3.
Do-.
Glagolske sestavljenke pomenijo dovršitev dejanja,
dosego določene stopnje ali dodajanje:
dodelati, dogoreti;
—
do
kopati se, dohiteti;
—
doliti, dopisati.
Z imeni se veže v predložnih
zvezah: nogavice do kolen so
dokolenke,
hlače do pet so
dopetače;
kar sega do prsi, je
doprsno.
4. Iz-.
V sestavi z glagoli pomeni smer iz česa ven:
izbiti
klin,
izpiti
vino,
izdati
denar,
izreči
besedo. V tem primeru se
iz-
ne obrusi,
pač pa je to dovoljeno v sestavljenkah, ki pomenijo konec dejanja:
izboljšati
in
zboljšati, izpolniti
in
spolniti.
Navadno se pri tem ozira
mo na izgovorljivost, tako da za samoglasnikom pišemo obrušeno
obliko. Pri knjižnih besedah zmerom pišemo
iz-: izobraziti, izjaviti,
izvestje.
Med priponama
iz-
in
z-
je treba natanko ločiti, kadar
dajeta različen pomen:
izbrati
iz kupa, a
zbrati
denar;
izpisati
iz
knjige, a
spisati
knjigo;
iztrgati
list, a
strgati
zvezek.
Iz predložnih zvez so imenske sestavljenke
izvrsten, izglagolski,
izreden.
5. Na-.
Glagolske sestavljenke kažejo, da je dejanje na začetku,
da doseže neko mero oziroma polnost ali da prehaja na predmet:
nalomiti
vejo,
navrtati
sod; —
nabrati
jagod,
nagledati se;
—
napasti
sovražnika. Izimenske nastajajo iz predložnih zvez:
naglavna
ruta,
nagrobnik, načelnik.
Sestavljenke iz pridevnikov kažejo začetnost
ali delnost:
naglušen.
6
.
Ob- (o-).
Glagolske sestavljenke pomenijo, da se dejanje
godi okoli predmeta ali ga vsaj zadeva od ene strani:
oglodati,
objeti, ogovoriti, opeči.
Razen tega kažejo na začetno stanje, na
izgubo ali pa samo na dovršitev:
obležati, obsedeti;
— drevje se
oblistuje;
—
oslabeti, olajšati.
Iz predložnih zvez: kar je ob zidu,
je
obzidno;
kar je ob glavi, je
oglavje.
7.
Od-.
Predpona pomeni oddaljevanje, nehanje ali vračanje
dejanja:
odrezati, oditi;
—
odcvesti, odvečerjati;
—
odpisati, odpevati.
8
.
Po-.
V sestavi z glagoli porazdeljuje dejanje na več osebkov
ali predmetov, na več krajev ali časov, pa tudi dejanje manjša:
vsi so
pospali,
vse je
polovil;
—
polegati, povpraševati;
— malo
poklepetati, poležati.
Nadalje dela iz nedovršnikov dovršnike in iz
neprehodnih prehodne glagole:
pojesti, pogledati;
—
poležati
travo.
275
