zasut s cvetjem
(napačno:
od gričev
,
od cvetja
), vendar pri izrazitem
poudarku izvora:
od samega cvetja je grob kar zasut
.
Pomni. Od mraza umira vijolica; od veselja jokati. (Napačno: mraza, veselja).
Vzhodno od Novega mesta. (Napačno: vzhodno Novega mesta). To je sosedov otrok.
(Napačno: otrok od soseda).
Predlog k (h). — Kaže, kam je kaj namerjeno, obrnjeno.
1. Smer v prostoru:
k oknu stopiti; k ognju pristaviti; k sosedi
iti; vsak ima prste k sebi obrnjene; mlada je prišla k hiši; k sebi
kreniti
(o konju; nasprotno:
od sebe); k temu dodajmo še to;
neko
liko odmaknjeno od prvotnega pomena:
k dežju se pripravlja;
k hudi uri zvoni; k večerji poklicati; voščiti h godu; človek je k sla
bemu nagnjen; k srcu si vzeti; h koncu gre
.
2. Smer v času:
pridem k večeru; k praznikom se je oglasil
doma; tja k pustu vas obiščemo; k letu se spet srečava; vsi hkrati
so zavpili
.
Pomni. Na srečo. (Slabše: k sreči). Grem počivat (Napačno: k počitku). Menda
pojdem peš. (Napačno: k nogam). Zavedeti se. (Napačno: k sebi priti). Prvič. (Na
pačno : k prvemu).
Predlog proti. — Pomeni, kam je kaj obrnjeno, zatorej se deloma
ujema s predlogom
k
.
1. Smer v prostoru:
proti domu grem; proti Ljubljani
,
proti
severu
,
proti soncu se napotiti; vsak ima prste proti sebi obrnjene;
proti njemu je nekaj omenila
(to je v razgovoru z njim);
grdo se
vesti proti staršem
.
2. Smer v času:
proti večeru se je pooblačilo; račune sklepamo
proti koncu leta
.
3. Razmerje:
ti si ničla proti njemu; proti sebi je mleko dražje
od masla; prodal je eno proti drugemu
(počez);
ena proti dve je
kakor pet proti deset; kaj je leto proti večnosti!
4. Nasprotna, zatorej sovražna smer:
proti vetru
,
proti volji
,
proti zapovedi
,
proti sovražniku
.
V prislovni rabi še:
vsi smo proti; ali mu greš proti?
268
