Posebno pogostna je predmetna raba:
jeziti se na lenuha, paziti
na otroka
,
upati na plačilo
itd.
Pomni. Rotiti se na čast, na poštenje, na vero. (Napačno: pri časti; slabše: pri
moji veri). Na tebi je. (Ne: od tebe zavisi). Navaditi se česa. (Ne: na kaj).
Predlog ob. — Prvotno je kazal na dotikanje okoli in okoli,
nato pa tudi samo na eni strani.
1. V prostoru:
kača se je ovila ob palico; ob potok smo nasadili
vrbe; ob mizo udariti, ob kamen se spotakniti, jezik brusiti ob koga;
ob hribu hoditi; meč visi ob boku; palica sloni ob zidu
. Preneseno:
o palici hoditi
,
ob kruhu in vodi živeti
.
2. V času:
in svet ob noč pozabi kraj, krijoč ostanke te; o pravem
času, o lepem vremenu, o božiču, opoldne, ob sedmih
,
ob sobotah;
o kresi se dan obesi; vrne se ob letu.
3. Izguba kake stvari:
krava je ob mleko; ob ves denar smo;
ob dobro ime pripraviti.
V mestniku, najrajši v časovnem pomenu, se predlog
ob
more
obrusiti v
o.
Pomni. Ob slabem vremenu. (Napačno: v slučaju slabega vremena). Ob takih
okoliščinah. (Ne: pod).
Predlog o. — Je okrajšani
ob,
vendar se je ob glagolih govor
jenja in mišljenja nekako osamosvojil:
peti o svobodi; ded pripo
veduje o starih časih; mati misli o sinu le dobro
.
Pomni. Pesem o Matjažu, povest o zlati ptički. (Napačno: od Matjaža). Dvomiti
o čem. (Ne: dvomiti v kaj).
Predlog v. — Kaže s tožilnikom premikanje v notranjščino,
z mestnikom mirovanje v njej.
1.
V prostoru:
iti v gozd, pasti v jamo, kri šine v glavo, gledat
v knjigo
,
zadeti v črno, nositi v rokah, v vasi stanovati.
Po rahlem
pomenskem premiku:
preobleči se
v
berača, oblačiti se v svilo,
verovati v strahove, v misel vzeti
,
iti
v
svate, hoditi v prejo
, v
greh
šteti
.
271
