b)
Pst!
otrok spi. In udri, udri,
klop, klop, klop
naprej leteli s
v kolop. Iz bližnjega gozda se je trikrat zapored oglasilo
pok pok
pok,
nato se je nenadoma razleglo po vasi
ura, ura, ura
in vsa vas
je bila preplavljena od vojaštva.
Huš!
je zletela sova mimo okna.
Rega, rega,
vedno hujša je zadrega.
Kakor človeške klice in krike poskuša jezik glasovno posneti
tudi različne šume, ropote, poke v naravi, glasove živali itd. Tako
smo dobili celo vrsto medmetov:
pok, tresk, huš, šviga švaga, žvižg,
plosk, mlask, škrt, švist, drlesk
itd., zlasti za oponašanje živali:
mu, bee, mee, ihaha, kokodak, čiv čiv, kuku, kvak, kru kru
in pod.
Iz tega so se razvile besede, kakor
p ok, pokati, tresk, treskati,
huškniti, švigniti, švigati, žvižg, žvižgati, ploskati, mlaskati, švistniti,
drlesniti
itd.,
mukati, mijavkati, meket, meketati, kokodakati,
čivkati, kukati, kvakati, kruliti
ipd.
Ločimo torej dvoje medmete: z nekaterimi posnemamo člove
kove klice in krike, z drugimi pa glasove živali in šumov v naravi;
poslednji so osnove onomatopoijski tvorbi besed.
281
