Slovenska slovnica 1956 - page 290

terjo.
Fant je obupal
nad šolo.
Jugoslavija je bogata
z rudninami.
Pesnik poje
o svobodi.
Včasih razmerje med povedkom in predmetom izraža predlog
z ustreznim sklonom. Tu je treba paziti na razloček med predmetom
in prislovnim določilom, ki je včasih zelo blizu, n. pr.
S kolom
ga
je udaril
po glavi.
(S čim? — Kako? Po čem? — Kam?) Otroku
so se sline pocedile
po obleki.
(Po čem? — Kam?) Hlapec si je
obrisal potno čelo z
velikim rdečim robcem.
(S čim? — Kako?)
Predmete s predlogi imenujemo predložne (prepozicionalne) ali
posredne predmete (indirektne objekte), medtem ko imenujemo
predmet v tožilniku neposredni predmet (direktni objekt).
3. Lakota preti
odpreti
grada trdna vrata. Kdo želi
govoriti
?
Ljudstvo pomaga
obnavljati
domovino.
Za predmet nam more rabiti tudi nedoločnik.
Pomni. Nedoločnik more imeti še svoj predmet, n. pr. ... odp reti
vrata.
4. Uk
mu
ne dela
skrbi.
Stanko
si
je iskal
poti
skozi puščavo.
Starši uče
otroke
lepega
vedenja.
Matija je vprašal
stražnika po
sestri
Jeri. Jernej
si
je obrisal
čelo
z velikim rdečim robcem.
Prosti stavki morejo imeti tudi po več predmetov.
5. Kosci so
travnik
pokosili. Kosci
travnika
n iso pokosili. Oče
mi j e
knjigo
prinesel. Oče mi
knjige
ni prinesel.
V nikalnem stavku stoji predmet v rodilniku namesto v tožil­
niku.
Prilastek
Kaj je.
Jurko je kupil
lepega
psa
kosmatinca. Naša prva
luč je
sonce. Dolgost
življenja našega
je kratka.
Ležeče tiskane besede v gornjih primerih ne pojasnjujejo glagola,
marveč samostalnik. Za taka pojasnila nam morejo rabiti samo­
stalniki, pridevniki, zaimki, števniki itd. Po njih se sprašujemo
kakšen? čigav? kateri?
Stavčni členi, ki pojasnjujejo samostalnike, so prilastki ali atri­
buti.
290
I...,280,281,282,283,284,285,286,287,288,289 291,292,293,294,295,296,297,298,299,300,...336
Powered by FlippingBook