Po ležeče tiskanih besedah pod
a
se vprašujemo z
zakaj?
Te
besede in besedne skupine izražajo p r a v i v z ro k dejanja. Po raz
prto tiskanih besedah pod
b
pa se vprašamo
čemu?
Te nam pa
izražajo n am en ali n am e ro dejanja.
Prislovno določilo vzroka nam lahko izraža: a) pravi vzrok,
b) namen ali namero dejanja.
Posebnosti
Zvalnik in vzklik. — 1.
Mati!
—
Janez!
—
Barbar!
—
Uboga
muha!
—
Oj bedak neumni!
—
Kako čuden slučaj!
—
Oh ne! Gorje!
Gornji primeri nimajo povedkov, torej niso popolni stavki.
Uporabljamo jih kot klic, izraz začudenja, milovanja, jeze in kot
taki izražajo neko misel. Take izraze imenujemo vzklike. Za njimi
stoji vselej klicaj.
2.
Peter,
izderi hojo! Vstani,
Jerica,
ženi vole past! Kako te
blagrujem,
ponosni orel!
—
Ivan,
kaj misliš? Kaj praviš,
France,
ti na to? Kod hodiš,
petelinček ti?
—
Oh,
to boli!
Joj,
kam bi del?
Hej, brigade,
hitite!
Po ležeče tiskanih besedah se ne moremo vprašati, torej niso
pravi stavčni členi. Ležeče tiskane besede so samostalniki in med
meti. Samostalniki stoje v zvalniku. Če stoji zvalnik v začetku
stavka, stoji za njim vejica, če stoji v sredini stavka, stoji pred
njim in za njim vejica, če pa stoji na koncu stavka, je vejica
pred njim.
Zvalniki in vzkliki niso pravi stavčni členi. Če jih uporabljamo
samostojno, postavljamo za njimi klicaj, od stavka pa jih ločimo
z vejico.
Nepopolni stavki. —
Dolga bolezen gotova smrt.
—
Ti očeta
do praga, sin tebe čez prag.
—
Dobro jutro!
—
Danes meni, jutri
tebi.
—
Hej, oblaki preko polja
—
kam?
Prosti in zloženi stavek včasih nimata vseh stavčnih členov;
včasih je izpuščen kak glavni člen, ki si ga lahko v mislih dopolnimo,
v prvem stavku n. pr. p om o ž n i g lag o l
je:
Dolga bolezen
je
295
