Slovenska slovnica 1956 - page 303

odvisnika. Prvemu odvisniku je nadrejen glavni stavek, drugemu
pa prvi odvisnik. Nadredne in podredne stavke ločimo z vejico.
Odvisni stavek more biti odvisen: a) neposredno od glavnega
stavka, b) od odvisnika. Stavek, od katerega je odvisen, imenu­
jemo n a d r e d n i s t avek .
Stopnje odvisnikov. — Praviš, da ti je moje pismo o smrti
mojega ujca zbudilo željo (1), da bi kaj več zvedel o strahotah
in nezgodah (2), ki sem jih sam prebil (3), ko sem bil ostal v Mi-
zenu (4).
Tu imamo pet stavkov združenih v podredje.
Praviš
je glavni
stavek, neposredno od njega je odvisen stavek
da ti je moje pismo
...
željo,
to je odvisnik, označen s številko 1. Vsak naslednji odvisnik
je odvisen neposredno od spredaj stoječega odvisnika.
Odvisnik, ki je odvisen neposredno od glavnega stavka, je od­
visnik prve stopnje; temu podrejeni odvisnik je odvisnik druge
stopnje, odvisniku druge stopnje podrejeni odvisnik je odvisnik
tretje stopnje itd.
Praviš,
↓ kaj?
1.
da je zbudilo željo,
kakšno?
2.
da bi zvedel o strahotah,
kakšnih?
3.
ki sem jih prebil,
kdaj?
4.
ko sem bil ostal v Mizenu.
Zapovrstnost odvisnikov. — Ko se je sonce nagnilo že blizu
gor, so bili sovražniki pred zidom. — Vselej, kadar sem prišel
na Jezero, sem moral stopiti v šolo. — Kmitic je spoznal, da se
menja straža.
V gornjih podredjih imamo po en glavni in en odvisni stavek.
Odvisnik stoji pred glavnim stavkom ali za njim; lahko pa je
tudi vrinjen v nadredni stavek, n. pr. v drugem stavku.
303
I...,293,294,295,296,297,298,299,300,301,302 304,305,306,307,308,309,310,311,312,313,...336
Powered by FlippingBook