Vsebinsko razmerje stavkov v posameznih primerih je protivno.
Vežejo jih protivni vezniki, pred njimi pa vselej stoji vejica, le pri-
redni veznik
pa
more stati tudi sredi stavka.
Priredje, v katerem je vsebina posameznih stavkov v nasprotju,
imenujemo p r o tiv n o ali a d v e r z a tiv n o priredje; vezniki so:
a, ali, pa, le, toda, vendar, samo, ampak, temveč, marveč.
Vzročno priredje. —
Tedaj so se Svarunu in vojščakom obrazi
zjasnili,
zakaj
bogovi so uslišali njih prošnjo. Dvignite glave,
kajti
približalo se je vaše odrešenje! Pojdi,
saj
veš kam nazaj!
Poberi se,
sicer
se ti utegne še kaj pripetiti! Stari Planjavec ni bil
ne doma ne v cerkvi varen, metalo ga je
namreč
božje.
Po drugem stavku v gornjih primerih se vprašujemo:
zakaj?
Eden izmed glavnih stavkov izraža vzrok oziroma razlog, drugi pa
posledico. Iz zadnjega stavka vidimo, da priredni veznik ne stoji
vselej v začetku stavka. Ločilo v vzročnem priredju je vejica.
Priredje, v katerem eden izmed stavkov izraža vzrok oziroma
razlog, drugi pa posledico, imenujemo v z ro čn o ali k a v z a ln o
priredje; vezniki so:
zakaj, kajti, saj, sicer, namreč.
Pomni. V vseh gornjih primerih bi veznik vzročnega priredja lahko zamenjali
z veznikom
ker
vzročnega podredja. Bistvenega razločka med vzročnim priredjem in
podredjem ni, vendar ohlapnejša odvisnost in deloma drugačni besedni red v priredju
opravičujeta to slovniško razlikovanje. Tudi so tako imenovani vezniki vzročnega
priredja pravzaprav prislovi, potemtakem so stavki nanizani brez veznika.
Sklepalno priredje. —
To okno še nikoli ni bilo umito;
zato
sem gledal kakor skozi tančico. Prezgodaj sem prišel na svet;
torej
sem bil nadloga že od rojstva. Bil sem neroden v nogah,
zatorej
sem kolovratil za sestro ter se prevračal po kamenju in
polžki travi. Peter Klepec je bil šibkega in slabotnega telesa;
tako
so mu poredni tovariši lahko nagajali. Na eni strani moje šolske
vojske so bili profesorji in znanost, na drugi strani jaz sam;
tedaj
je razumljivo, da sem moral večkrat odnehati jaz. Iz koče sem
slišal ječanje,
pa
sem stopil noter.
V gornjih primerih obsega drugi stavek sklep ali nasledek
prvega. Ločita pa se taka stavka z vejico ali s podpičjem.
301
