Pridevniški prilastek. —
Pod
zeleno
goro leži
ramo
polje.
Mojo srčno
kri škropite po
planinskih sončnih
tleh!
Zlato
ptičko so
ujeli
trije
fantje
mladi.
Iz
razdrtega
korita
lačna
vrana
sito
pita.
Za prilastke nam v teh stavkih rabijo pridevniki, pridevniško
rabljeni zaimki, števniki in deležniki. Postavljeni so poleg samostal
nika in se ujemajo z njim v sklonu, spolu in številu. Pravimo, da so
prirejeni samostalniku, ki ga pojasnjujejo.
Samostalniški prilastek. —
1.
Peter
Klepec je bil doma v Čabru.
Sinko
potepinko
je pasel kravo
dimko.
Besede, ki v gornjih stavkih pojasnjujejo samostalnike, so samo
stalniki. V sklonu se ujemajo z ustreznim samostalnikom. To se
pravi, da so postavljeni poleg njega v isto vrsto, da so mu prirejeni.
Priredni samostalniški prilastek se v sklonu ujema z ustreznim
samostalnikom.
2. Slovenska beseda je beseda
praznika, petja
in
vriskanja.
Pri
nesi no tovarišem sat
medul
Samostalniški prilastki se tu ne ujemajo z ustreznim samostal
nikom. Niso torej prirejeni, marveč podrejeni.
Podredni samostalniški prilastek se v sklonu ne ujema z ustrez
nim samostalnikom.
3. a) Ciciban je fant
odfare.
Hiša v
bregu
gori. Pisanje
po starem
mi ni všeč. Življenje
brez dela,
skleda
brez jela.
To je bil beg
iz
strahu.
Odpravimo kletev
iz navadel
Dan
po praznikih
ni pripraven
za delo.
Vsi ležeče tiskani izrazi v gornjih primerih pojasnjujejo samo
stalnike. To so predložne zveze, ki so nastale iz prislovnih določil
(kraja, načina, vzroka, časa).
b) To je kruh
od včeraj.
Hiša
tam gori
je najlepša.
Tudi prislovi sami ali s predlogi so lahko prilastki.
c) Melkijad je imel resno voljo
pogospoditi se
( = da bi se po-
gospodil). — Za prilastek rabi lahko tudi nedoločnik. Ker tu nedo
ločnik nadomešča odvisnik, gre v takih primerih za skrajšane stavke.
Pristavek. —
a)
Pisatelj
Trubar se je rodil na Raščici.
b)
Prvi slovenski pisatelj
Trubar se je rodil na Raščici.
c) Trubar,
prvi slovenski pisatelj,
seje rodil na Raščici.
291
