Kadar združimo več stavkov vezalnega priredja brez veznikov,
imenujemo tako priredje b rezv e z je ali a s i nd e to n .
Pomni. Brez veznika je tudi vezalno priredje, kjer se drugi stavek začenja s pri
slovom, zatorej postavljamo vejico:
Včeraj me ni bilo
,
tudi jutri ne pridem. Zgrudil
se je na stol
,
potlej (nato) je globoko vzdihnil. Ali se že odpravljaš
,
ali res ne misliš
več ostati?
3.
Cvete dih pomladi
in
oblaki pleto se kot slak
in
april nori
po livadi. Nocoj zavriskaj v lepi svet
in
utrgaj kresni čarni cvet
in
praprotnih semen nastrezi
in
na mah pod bukev lezi!
Vsi stavki v teh vezalnih priredjih so med seboj zvezani z
veznikom
in.
Ako zvežemo več stavkov vezalnega priredja med seboj z vez
nikom in , imenujemo tako priredje m n ogov e z je ali p o li-
s i n d e ton .
Pomni. Pesniški jezik uporablja asindeton in polisindeton kot slogovno poseb
nost — figuro za dosego večjega učinka.
Ločno priredje. —
Ali
bom pastir v Korotanu na Gosposvetskem
polju
ali
bom še nadalje študent.
Ali
pojdeš z nami
ali
boš pa doma,
drugam ne boš hodil!
Ali
delaj doma
ali
pa pojdi v svet!
V vsakem gornjem priredju se po dva stavka začenjata z
ali.
Razmerje njunih dejanj pa je tako, da eno izključuje drugo. Vendar
pa je dana možnost, da se odločiš za eno ali drugo dejanje. V takem
primeru se rabi veznik
ali,
vejica pa pred njim ne stoji.
Priredje, v katerem se stavki po vsebini med seboj izključujejo,
imenujemo lo č n o ali d is ju n k tiv n o priredje; ločni veznik je
ali
—
ali.
Protivno priredje. —
Kreposti razmakni srce na stežaj,
a
skrb
no ga strasti zakleni! Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele,
ali
lepše od Urške bilo ni nobene. Oči imajo,
pa
ne vidijo. Gaj še ni
svatovski odet,
le
črni trn cvete bahato. Spanec sicer redi,
toda
trimesečno spanje oslabi. Dež je oviral zunanje opravke,
vendar
mravlje niso mirovale. Denar ni daleč,
samo
čakati bo treba. Ne
govori,
ampak (temveč, marveč)
delaj! Mi smo delali, vi ste
pa
počivali.
300