Zloženi stavek
Splošno
Kaj je.
— Boben
poje.
Rog
doni.
— Boben
poje,
rog
doni.
—
Boben
poje
in rog
doni.
— Boben
poje,
a rog
doni.
Zagrmelo je.
Zemlja
se je stresla.
—
Zagrmelo je,
da
se je
zemlja
stresla.
Šlo je
rahlo kljub navidezni teži, da
so se
noge komaj
dotikale
tal in
je bilo težko
reči, ali rak
leze
ali
plava.
Izmed gornjih stavkov imajo nekateri samo po en povedek,
drugi po dva, zadnji pa jih ima kar pet.
Kolikor povedkov, toliko stavkov. Dva ali več v celoto zveza
nih stavkov imenujemo zloženi stavek. Med posameznimi stavki
stoji v ezn ik ali lo č ilo .
Glavni in odvisni stavek.
— Primerjaj naslednje zglede:
1.
Lepa je pšenica. Lepa bo potica. — 2. Lepa je pšenica, lep
bo potica. — 3. Lepa je pšenica in lepa bo potica. — 4. Če je lepa
pšenica, bo lepa potica.
V prvem zgledu imamo dva samostojna stavka, ki vsak izraža
samostojno misel. Ista dva stavka imamo v drugem zgledu zlo
žena v neko celoto; oba sta ohranila prvotno obliko, ločena pa
sta med seboj z vejico. V tretjem zgledu imamo ista dva stavka
v nespremenjeni obliki, a zvezana med seboj z veznikom
in.
V vseh
prvih treh zgledih so ohranili stavki samostojen pomen in so
torej g lav n i s tavk i. V četrtem zgledu prvi stavek sploh ne
more stati sam zase, drugi sicer lahko, vendar pa je nekako nepopoln
brez smiselnega dopolnila od prvega stavka.
Samostojni stavek imenujemo g lav n i s tav ek , nesamostojni
stavek pa, ki samostojnega smiselno dopolnjuje, o d v isn i s ta v e k .
Priredje — podredje.
1. Lepo vreme je. Na sprehod pojdem.
2. Lepo vreme je, na sprehod pojdem.
3. Lepo vreme je. Zato pojdem na sprehod.
297
