Delavec zasluži plačilo.
zasluži
↓
kdo
↓
ali kaj?
Kdor dela, zasluži plačilo.
zasluži plačilo (A)
↓
kdo
↓
ali kaj ?
delavec
os.
kdor dela (a)
os. odv.
V prvem primeru imamo prosti stavek, v drugem zloženega,
in sicer podredje. Glavni stavek je drugi stavek
(A).
Iz njega se
vprašujemo po odvisniku
(a)
s
kdo ali kaj?,
torej enako kakor
po osebku prostega stavka. Osebek prostega stavka »
delavec
« smo
nadomestili s stavkom »
kdor dela«.
Ta odvisnik torej nadomešča
osebek glavnega stavka.
Odvisnik, ki nadomešča osebkovo besedo (subjekt) glavnega
stavka, imenujemo o s e b k o v o d v i s n i k (subjektni stavek).
2. a)
Kdor
za smolo prime, se osmoli.
Kdor
brata izda, je naj
večji zločinec.
Kogar
je kača pičila, se boji zvite vrvi.
Kar
je dobro,
se samo hvali. Nagrajeni bodo,
kateri
izpolnijo vse pogoje tekmo
vanja. Dobrega srca je,
k i
ljubi glasbo.
b) Ni nam znano,
kdo
je iznašel jadro. Ni jasno,
kaj
meniš.
Kako
nastane bolezen raka, se ne da natančno dognati.
Koliko
je
zvezd na nebu, nam ni znano. Nikomur ni odkrito,
ali
ga čaka
v prihodnosti sreča ali nesreča.
c)
Da
ljudje nismo samo za zabavo na svetu, nas ne sme plašiti.
Največja sreča za človeka je,
če
je zdrav.
V vsakem primeru gornjega podredja imamo po dva stavka.
Po vseh odvisnikih se vprašujemo s
kdo ali kaj?,
so torej sami
osebkovi odvisniki. V primeru pod
a
jih vežejo z glavnimi stavki
oziralni zaimki, pod
b
vprašalni zaimki in prislovi, pod c pa vez
nika
da
in
če.
Prvi so torej oziralni, drugi odvisno vprašalni, tretji
pa vezniški stavki.
Osebkovi odvisniki se vežejo z glavnimi stavki: a) z oziralnimi
zaimki, b) z vprašalnimi zaimki in prislovi (povedni izraz povečini
v 3. os. edn. sr. sp.!), c) z veznikoma
da, če.
20
305
