Slovenska slovnica 1956 - page 299

Stavka
grmelo je
in se bliskalo
sta glavna in med seboj prirejena.
Vsak pa ima poleg sebe še odvisnik, tako da imamo v prvem in
drugem delu podredje. Obe podredji pa sta združeni v priredje.
Priredje je zveza dveh ali več glavnih stavkov.
Podredje je zveza glavnega stavka in enega ali več odvisnikov;
tu je odvisni stavek dodan glavnemu v pojasnilo, nima pa sam ob
sebi samostojnega pomena.
Priredje
Vezalno priredje.
— 1. Visoko vrh planin stojim, v veselju
rajskem tu živim. Toplo je bilo
in
sneg se je tajal na strehah. Po
motvoz od križa segne
in
na lok si ga nategne, trst tenak si priostri,
za strelico priredi,
potlej
mahne vzdolž doline kraj morja iskat
divjine. Zeblo me je
pa
lačen sem bil. Krjavelj je nekaj zagodrnjal
ter
se tiho izmuzal iz sobe. Smrekarica je slišala stopinje svojega
moža;
tudi
gospodinja jo je na to opozorila. Gospod je sedel,
začel presti čas,
nato
je poklical lovca. Sever in jug se budita, drami
se vzhod in zahod.
V teh primerih imamo po dva ali več glavnih stavkov, torej
priredje. Posamezni stavki so si po vsebini sorodni; vsak ima zase
svoj pomen, vsi skupaj pa izrekajo splošno misel. Vežejo se med
seboj z vezniki (in, pa, ter), drugi pa so ločeni z vejico ali s pod­
pičjem. Pred vezniki
in, pa, ter
ne stoji vejica.
Priredje, v katerem so si stavki po vsebini sorodni, imenujemo
v ez a ln o ali k o p u la tiv n o priredje.
2.
Mi pa pod sonci se bijemo, vijemo, sijemo, gasnemo, škodi
mo, hasnemo, v kupe medu in otrova si lijemo, prostor vesoljni
z željami prepletamo, večnost v trenutek begoten ugnetamo, z du­
hom za zadnjimi zvezdami grabimo, grozo izzivamo, v dušo jo
vabimo, vriskamo, jočemo — hočemo, hočemo.
V gornjem primeru imamo v vezalno priredje zloženih 16 glav­
nih stavkov tako, da med njimi niti enkrat ne rabimo veznika
in,
dasi bi lahko vse z njim zvezali. Loči jih edinole vejica.
299
I...,289,290,291,292,293,294,295,296,297,298 300,301,302,303,304,305,306,307,308,309,...336
Powered by FlippingBook