Priredje, v katerem obsega drugi stavek sklep ali nasledek
prvega, imenujemo s k le p a ln o ali k o n s e k u tivno priredje; vez
niki so :
zato, torej, zatorej, tako, tedaj, pa.
Pomni 1.
V vseh gornjih zgledih bi veznik sklepalnega priredja lahko zamenjali
z veznikom
(tako) da
posledičnega podredja, saj je vsak sklep nekaka posledica.
Ker pa ima vsaka posledica svoj vzrok, je nujno, da moremo sklepalno priredje
spremeniti v vzročno podredje ali priredje: Bil sem nadloga že od rojstva, zakaj na
svet sem prišel prezgodaj. Ker sem prišel na svet prezgodaj, sem bil že od rojstva
nadloga.
Pomni
2. Vzročna ali sklepalna zveza je lahko samo nakazana z asindetonom,
torej brez veznika:
Strašno je žalosten
,
žena mu je umrla. Gozd je prijazno vabil: legel
sem v senco na mah.
Vrinjeni stavek. — Daleč,
ne vem kje,
se je oglasil s tenkim,
visokim glasom trikrat zapored žvižg ptička. »Poglejte,«
mi pravi
Tevža,
»tistole skalo tam spredaj!« To,
vem,
mu bode po volji.
Čemu nam bo,
vprašam,
prazno pogorišče?
Kakor kažejo povedki, imamo v vsakem gornjih zgledov po
dva priredna stavka. Vendar pa drugi stavek ne sledi prvemu,
temveč stoji sredi njega. Oblika prvega stavka se ne spremeni, če
izpustiš vrinjeni stavek. Pač pa mora stati vrinjeni stavek med
vejicama.
Kadar v stavek vrinemo drug, glavni stavek, tako da se oblika
prvega stavka ne spremeni, imenujemo tak vmesni stavek v r i
n je n i s ta v e k ali p a r e n t ezo.
Podredje
Nadrednost, podrednost. — Mati je mirno čakala,
da bo skleda
prazna.
— Pred vrati v hlevček je Andrej previdno odgrnil staro
plahto,
ki so z njo zavesili vhod,
da ni pihala burja v stajo.
V prvem primeru imamo v podredje združena dva stavka;
izmed njiju je prvi glavni, drugi pa odvisni stavek. Odvisni je
glavnemu podrejen, glavni odvisnemu nadrejen. — V drugem pri
meru imamo tri stavke združene v podredje. Prvi izmed njih je
glavni stavek, drugi in tretji sta odvisna. Vendar je od glavnega
stavka odvisen samo prvi odvisnik, drugi je pa odvisen od prvega
302
