Zveza. —
1. Ni vsako leto,
da
bi se jezero popolnoma osušilo.
Levin se je zbudil šele,
ko
je prešlo sonce na drugo stran grma.
Karavana je potovala še dokaj hitro,
čeprav
je pot postajala vedno
slabša.
V gornjih podredjih so ležeče tiskane besede vezniki; rabijo
nam pa za to, da veže jo odvisne ali podredne stavke z nadred
nimi stavki. Take veznike imenujemo podredne veznike. Če stoji
odvisnik pred nadrednim stavkom, stoji veznik seve na začetku
odvisnika. Nadredne in odvisne stavke pa vselej loči vejica.
Odvisnike, ki jih vežejo z nadrednimi stavki podredni vezniki,
imenujemo ve zn i ške (konjunkcionalne) stavke.
2. Kakove so te besede,
ki
sem jih slišal?
Kdor
pod orehovo
senco leži, oreha ne dobi. V Jugoslaviji so dobili zemljo tisti,
ki
jo obdelujejo. A kje je še tako kraljestvo,
kjer
lepša devojka
živi?
Koder
se nebo razpenja, grad je pevca, brez vratarja.
Kadar
lipa cvete, ji ne manjka čebel.
V gornjih podredjih vežejo odvisnike z glavnimi stavki oziralni
zaimki in prislovi. Take odvisnike imenujemo o z i r a l n e (rela
tivne) stavke.
3. Nihče več ne vpraša,
kdo
je tujec. Prilažič pobara kmete,
kaj
jih je razburilo. Levin ni čutil,
kako
mineva čas. Lovec vpraša
palico,
kam
se ji tako mudi. Francelj se je spomnil,
koliko
lepih
opominov je prejel od matere. Tone je napeto poslušal,
kdaj
se
bo daljni zvok ponovil.
Po obliki so gornji odvisniki vprašalni stavki. Vežejo pa te
odvisnike z glavnimi stavki vprašalni zaimki in prislovi.
Odvisnike, ki jih vežejo z glavnimi stavki vprašalni zaimki
in prislovi, imenujemo odv i s no ( i nd i r ek t no ) v p r a š a l n e
stavke. Za njimi ne stoji vprašaj, ampak ločilo, ki ga terja glavni
stavek.
Vrste odvisnikov
Osebkov odvisnik. —
1
.
Analiziraj najprej prosti, potem zlo
ženi stavek (glavni stavek zaznamuj z
A
, odvisnega z
a
!):
304
