b)
Ko
bi ljudje ne mrli, bi svet podrli.
Ko
bi prijatelj imel denar,
bi ti pomagal. —
Da
sem Brutus jaz in Brutus Kasij, on ne bi vodil
me.
Da
imam, bi ti dal.
Da
bi mama vedeli za to, bi se bridko zjo-
Ko
bi se bil Francelj noč in dan učil, morda bi bil zlezel.
Ko
bi
bil imel denar, bi bil knjigo kupil.
Ko
bi ne bil sam videl, bi ne
verjel.
Da
ni bilo tebe, bi se bil utopil.
Tudi gornji odvisniki so pogojni, kakor vidimo, če vprašamo
po njih. Vendar pa se dejanje glavnega stavka v resnici ne zgodi,
ker se tudi pogoj v odvisnem stavku ni izvršil. Pogoj je n e u r e s
ničljiv. Veznika, ki uvajata pogojne stavke z neuresničljivim po
gojem, sta:
ko
in
da.
—
Dejanje v primerih prvega odstavka se
godi v sedanjosti, v primerih drugega odstavka pa v preteklosti.
Pogoj more biti tudi neuresničljiv. Pri neuresničljivem pogoju ra
bimo veznika
ko
in
da.
Pri vezniku
ko
stoji vselej pogojnik, pri vez
niku
da
pa more stati pogojni ali povedni naklon.
Pomni.
V neuresničljivih pogojnih stavkih se veznik
če
ne sme rabiti.
Vzročni odvisnik. — I. P r av i v z r o čn i odv i sn ik .
1.
Gore ljubimo zaradi lepot.
Gore ljubimo, ker so lepe.
Prislovni odvisnik vzroka izraža vzrok dejanja ali stanja v glav
nem stavku. Po njem se vprašujemo tako kakor po prislovnem
določilu vzroka, katero tudi nadomešča.
Odvisni stavek, ki nadomešča prisl. dol. vzr. in izraža vzrok
dejanju ali stanju glavnega stavka, se imenuje v z r o č n i o dv i s n i k
(kavzalni stavek).
2. A kmet le zoblje ovsenjak,
ker
grudi ga že lakota.
Ker
se je
bližala deževna doba, je bilo treba misliti na udobnejše stanovanje.
Kaj mi boš to pripovedoval,
ko
sam ne veš resnice. Ali te ni sram,
ki
imaš pijanca za moža. Vesel sem,
da
si prišel.
kali.
gore ljubimo
↓
zakaj ?
gore ljubimo (A)
↓
zakaj?
zaradi lepot
prisl. dol. vzr.
ker so lepe (a)
prisl. odv. vzr.
314