2. Megle se temnosive vale čez vrte, trate, njive,
grmeč
grozno,
preteč
strašno.
V gornjem stavku nimamo priredja; dobimo ga pa, če ležeče
tiskane deležnike spremenimo v osebne glagolske oblike, n. pr.
grmijo grozno, pretijo strašno
itd. Tako dobimo vezalno priredje.
V obeh stavkih tako dobljenega priredja imamo isti osebek.
Ce imamo pri vezalnem priredju v obeh stavkih isti osebek,
tedaj moremo drugi stavek skrčiti tako, da veznik izpustimo,
povedek pa spremenimo v ustrezni deležnik. Pred takim skrčenim
stavkom stoji vedno vejica.
Skrajšano podredje.
— In svet ob noč pozabi kraj,
krijoč
( =
k i krije)
ostanke te. Soča, od doma se mi zdiš poslanka,
nesoča
( =
ki nese)
mnog mi ljub pozdrav. Roj zvestih ptičev glasno v vejah
žvrgoli,
meneč
( =
ker meni),
da svet se že mladi. Odrasle zreš in
otročiče,
noseče
( =
ko neso)
oljkove snopiče. Med svečami pa
spava mož, bled mož,
ogrnjen
( =
ki je ogrnjen)
s plaščem črnim.
Rekši
(=
ko reče)
udari Vencelj po konju. Ali čuda,
dokončavši
( =
ko je dokončal)
ljubljanske šole, tihi mladenič »ni hotel dobro
storiti«, da bi postal mašnik. Kmetje ob cesti in drugi napotni
ljudje so,
srečevaje
( =
ko so srečevali)
Kvasa, zvedavo ogledovali
mladega jezdeca.
Če v gornjih stavkih spremenimo ležeče tiskane deležnike v
osebne glagolske oblike, dobimo prilastkove, časovne, načinovne
in vzročne odvisnike. Ločimo jih z vejico kakor odvisnike.
Prilastkove, časovne, načinovne in vzročne odvisnike krajšamo
tako, da izpustimo veznik, odvisnikov povedek pa postavimo v
ustrezni deležnik.
Pomni.
Ne gre za skrčeno priredje ali skrajšano podredje niti ne za eliptične
stavke, marveč za rabo po romanskih vzorcih:
Sedelje naposteljo
,
pesti uprte ob kolena
,
glavo sklonjeno. V kotu je ležala mati
,
ustnice sklenjene
,
roke povešene. Oči motno
uprte predse
,
je sanjala o nekdanji sreči. Hodilje po sobi
,
roke prekrižane
,
prsi vzbočene.
V lepi slovenščini take stavke razvežemo ali pa jih nadomestimo s prislovnim izrazom:
Sedel je na posteljo
,
pesti je uprl ob kolena
,
glava mu je klonila. V kotu je ležala mati
s sklenjenimi ustnicami inpovešenimi rokami. Motno strmeč predse
,
je sanjala o nekdanji
sreči. Hodil je po sobi prekrižanih rok in vzbočenih prsi.
316
