2. Dijak
brez knjige
je kakor vojak
brez puške.
Gospodar vzame
ključ
od hišnih vrat.
Nihče
od nas
ni tega storil.
3. Bil je dober
do vseh.
Če ti je kaj
do zdravja,
v takem ne boš
hodil! Meni ni nič
do tega.
4. Iz mlake
v lužo.
Od hiše do hiše
hodimo.
Kraj suhega drevesa
tudi surovo gori. Mak
sredi polja
kima. — Spal je
do belega dne.
Za hlada
so se odpravili na pot. —
Brez truda
večno se ne da živeti.
Od srca
ti želimo vso srečo. Njegovo srce je trše
od kamna.
Ni
lepšega kraja
mimo domačega.
—
Zaradi ene muhe
si pajek ne prede
mreže. To si storil
iz jeze
in
iz hudobije.
Drevje je pokalo
od mraza.
Drevo se šibi
od sadja.
Rodilnik s predlogom rabi v stavku za povedno določilo (1), za
prilastek (2), za predmet (3) in za prislovno določilo kraja, časa,
načina in vzroka (4).
Dajalnik
Dajalnik kot smiselni osebek. —
Babici
se je dremalo. Kaj se
ti
je sanjalo? Zeha se
mi. Lenemu Marku
se hoče samo spati.
Iz
seljencu
se toži po domovini.
Dajalnik more rabiti za smiselni osebek ob brezosebnih po
vedkih.
Dajalnik kot prilastek. — Ti kondor,
soncu
brat! Umrl je Bercetov
France,
družini
skrben oče. Up,
bolniku
najzvestejši tovariš, je tudi
nesrečnemu fantu dajal moči.
Dajalniški prilastek bi lahko nadomestili z rodilniškim pri
lastkom (
družini
skrben oče = skrben oče
družine)
ali s svojilnim
prilastkom (
bolniku
najzvestejši tovariš —
bolnikov
najzvestejši
tovariš).
Dajalnik kot prilastek nadomešča rodilniški ali svojilni pri
lastek.
Pomni.
V mnogih primerih je dajalnik odvisen od povedka in je zato predmet,
čeprav bi ga lahko nadomestili s prilastkom: Rad gledam
ti
v valove bodre (v
tvoje
bodre valove). Roko
starcu
Lambergar poljubi (roko
starčevo
). Ogenj pritajen v očeh
jim
gori (v
njihovih
očeh).
323
