BESEDNI RED
Uvod
Stavek, bodisi prosti ali zloženi, je le po obliki neka samo
stojna celota, po vsebini je zopet del nove večje celote, govor
nega odstavka. Stavki našega govora so med seboj v določenem
razmerju ter se med seboj pojasnjujejo in dopolnjujejo. Vsak stavek
se mora nanašati na prejšnjega:
Cesar Justinijan je napravil Belizarju triumf. Sprevod je čakal
Belizarja med Zlatimi vrati in Arkadijevim forumom. V prvi vrsti so
stali načelniki mestnih zadrug, za njimi so se sporedili senatorji
in plemiči, oblečeni v bele valovite obleke, s svečami
v
rokah. Za
temi je prišel zlat voz s kipom sv. Trojice. Krog njega so tvorili
častno stražo patriciji, konzularji in carjevi daljni sorodniki. Za temi
so stali
v
bojni opravi, z zvezanimi rokami, ujeti Vandali. Zadnji
med njimi je bil Gelimer.
Kako so stavki med seboj zvezani, se vidi iz tega, da bi bila
zveza v govoru takoj pretrgana, če bi kak stavek drugače postavili,
kakor ga zahteva celota. Obrnimo n. pr. stavke takole:
Belizarju
je napravil cesar Justinijan triumf. Med Zlatimi vrati in Arkadijevim
forumom je čakal Belizarja sprevod. Načelniki mestnih zadrug so
stali
v
prvi vrsti.
Ti stavki bi bili le tedaj pravilno postavljeni, če
bi kdo vprašal,
komu
je napravil Justinijan triumf,
kje
je čakal spre
vod,
kdo
je bil v prvi vrsti. Drugačna sprememba bi dala še drugačen
pomen.
Ker so tako posamezni členi v stavku kakor posamezni stavki
v govoru med seboj zvezani, se more približno določiti tudi red,
328
