Stalna stava
1. Skozi
neumito
okno sem videl na široko
vaško
cesto,
z ilov
natim
prahom posuto.
Trudna
mati je imela
suh
obraz,
globoke
jame so bile v
njenih
licih.
Mogočni
vojak in
duhoviti samodržec
Julij Cezar je sklenil premestiti
rimski
prestol na vzhod.
Priredni prilastki stoje redno pred svojim imenom.
Pomni. Drugačna stava je slogovna posebnost, ki v današnji prozi skorajda ni
več v rabi, kvečjemu v zelo privzdignjenem govoru, največkrat pri svojilnem zaimku:
Nebeško lepi njen obrazek. Domovina moja mila!
V poeziji je to seveda priljubljen
okras:
Beseda njena
—
grom rohneč.
2. Odločno
odpovej se svoji sreči,
goreče
išči drugim jo doseči!
Polnočni zvon je
krepko
zaklenkal. Bratje in sestre se daleč narazen
najbolj
ljubijo. Fant je moral
trdo
delati. Zmerom pa tudi ni treba
tako pozno
prihajati.
Prislovno določilo načina stoji v trdilnem stavku redno pred
glagolom.
Pomni. Sem sodi tudi večina stalnih rekel: Jajca so v
mehko kuhana.
Kaj se zmerom
v
dve gube držiš?
Jezen sem, da bi kar
iz kože skočil.
Kdo se ti bo
po robu postavil?
Z njim ni dobro
češenj zobati.
To smo jim
štreno zmešali!
Vsi so nas
pisano gledali.
Tudi mi nismo rok
križem držali.
Oče ga je pošteno v
strah prijel.
Vse nedeljsko
popoldne smo
dolgčas prodajali.
Kaj me tako
po strani gledaš?
3. a) Potem
smo se
razšli. Deček z objokanimi očmi
se mi je
v srce smilil. Kjer se je ptica izvalila,
se je
tudi peti naučila. Strast,
ki ga je imela v oblasti,
se mu je
poznala pri vsaki besedi.
Sedanjiške oblike pomožnega glagola, krajše oblike prihodnjika
(bom),
pogojna členica
bi
in krajše oblike osebnih zaimkov so
naslonke ali enklitike. Zanje velja pravilo, da stoje za prvim pojmom
v stavku, naj bo izražen z eno besedo ali z več besedami, ki se skup
jemljejo, ali s celim stavkom.
Pomni 1. Potemtakem je v slovenščini napačna romanska stava:
Menelaj
,
raz
kačen, je drl v šotor. Dekle
,
iz strahu
,
da je ne bi opazili
,
se je skrilo pri teti.
Prav je :
Menelaj je razkačen drl
v
šotor. Dekle se je iz strahu
,
da je ne bi opazili
,
skrilo pri teti.
Pomni 2. Naslonke smejo začenjati stavek le, kadar se opirajo na kako misel
prejšnjega stavka:
Ali si moj prijatelj? Sem in ostanem tvoj prijatelj.
— Začenjajo
tudi vprašalne stavke, kadar je izpuščena vprašalnica
ali
:
Te zebe? Si ga videl? Si se
ga že naveličal?
330
