Dajalnik kot predmet. —
Rajši
dobrim
služim, kakor
slabim
zapovedujem.
Sitemu
ponujajo,
lačnemu
ne dajo. Kdor molči,
desetim
odgovori.
—
Enajsta šola je bila skrita
neumnim očem.
Ako
kos si
temu,
koj na prste stopi!
Dajalnik rabi za predmet nekaterim glagolom in glagolskim
izrazom.
Čustveni dajalnik.
— Ko strela hitro
mi
leti. To
ti
je bilo vrve
nje! To so
vam
korenjaki!
Ležeče tiskani dajalniki niso nujno potrebni za smisel stavka,
tudi niso odvisni od kake druge besede; izražajo čustvo ali zani
manje tistega, ki govori.
Naslonke osebnih zaimkov 1. in 2. osebe v dajalniku izražajo
včasih čustvovali zanimanje tistega, ki govori; tak dajalnik stoji v
stavku samostojno in se imenuje ču s t v en i (etični) dajalnik.
Dajalnik s predlogi.
— 1.
Proti njemu
je o stvari govoril dru
gače kakor
proti meni.
Samosvoja ljubezen stori, da smo
proti sebi
slepi. Kako si se vedel
proti bratui
2. Sinko, le skloni uho
k tej igrački. Proti vodi
je težko plavati.
— Soseda je prišla
protijutru. K letu
pojdeš v šolo, letos si še premlad.
— Zakaj si ravnal
proti moji volji. Vzlic hudim bolečinam
je vztrajal.
Včasih je
kljub previdnosti
počila trhla veja pod okovanim čevljem.
Dajalnik s predlogom rabi v stavku za predmet (1) in za pri
slovno določilo kraja, časa in načina (2).
Tožilnik
Tožilnik kot smiselni osebek. —
Mater
je strah.
Učence
je
bilo sram. Groza
nas
je.
Tožilnik more rabiti za smiselni osebek ob nekaterih brez
osebnih izrazih.
Pomni. Namesto tožilnika lahko stoji v tej zvezi tudi rodilnik:
Ženskih
je skrb
snage,
moških
pa učenosti. Poprej bo vas konec ko
vaših del.
Tožilnik kot povedno določilo.
— Očeta so našli zjutraj
mrtve
ga.
Vitovec ga
zajetega
drži. Imenovali so ga
strica.
Nogavico je
imela vedno
skrito
pod zglavjem. Kaj se delaš
nevednega!
324
