Veliki stavek.
— Ko zemlja razpokana proti nebu zeva, ko
cvetica na polju žalostno velo glavico poveša, ko žejna žival za
stonj pijače išče po izsušenem potoku, ko žaba hripava v vejevju
kliče dežja z neba, ko se kmetič skrbno ozira po oblakih, ki se
počasi zbirajo na nebu: o kako dobro, kako blago tedaj deje
človeku, če prišumi težko pričakovani dež. — Ko bi se sklicali
narodi pred sodni stol, naj se izkažejo, kako so gospodarili z iz
ročenimi talenti, kako se je vsak po svoje udeležil vesoljne omike:
smel bi se mali slovenski narod brez strahu pokazati med drugimi
z drobnimi bukvicami, katerim se pravi Prešernove Poezije.
V gornjih dveh primerih imamo jasno dva dela, ki sta med seboj
ločena z dvopičjem. Prvi del take skupine misel samo pripravlja,
drugi del pa jo izpeljuje in zaključuje. Prvi del, ki misel pripravlja,
se imenuje prorek, drugi del, ki jo izpeljuje in zaključuje, pa porek.
Obsežno in umetno sestavljeno skupino glavnih in odvisnih
stavkov imenujemo v el iki s t avek ali pe r i odo . Perioda ima
dva dela: pripravljalni p r o r e k in sklepni po rek .
Premi in odvisni govor.
1. Mlada Slovenija kliče: »
Pot do svobode je ena sama.«
Mlada Slovenija kliče, d a
je pot do svobode ena sama.
Govor lahko navajamo dobesedno (premi govor) ali samo po
smislu (odvisni govor). Dobesedni govor postavljamo med nareko
vaje, odvisni govor loči od napovednega stavka vejica.
2. Pavel je odgovoril: »
Vrgli so me v ječo, ker sem ljubil trpine.«
Pavel je odgovoril,
da so
ga
vrgli
v
ječo, ker
je
ljubil trpine.
Sosed je odkimal:
»Umrl boš, Planjavec, tega noben padar
ne ozdravi.«
Sosed je odkimal, češ da
bo Planjavec umrl, tega (da) noben...
V najsvetejši jezi je rekla: »Mož,
ti nimaš človeškega srca.
Tebi se še tvoj otrok ne smili.«
V najsvetejši jezi je rekla mo ž u ,
da nima človeškega srca,
da se mu še njegov (lastni) otrok ne smili.
317
