Vzročne odvisnike vežejo z glavnimi stavki vzročni vezniki:
ker, ko, da
in oziralni zaimek
ki
(za ljudski zaimek
ka
ali pa za
ko).
II. N ame r n i o d v i s n i k : 1. Analiziraj:
Nisi prišel k hiši lenobo past. Nisi prišel k hiši, da bi lenobo pasel.
Prislovni odvisnik vzroka nadomešča tu prisl. dol. vzr. ali name
nilnik in izraža namero dejanja v glavnem stavku.
2. Sam je šel v gozd,
da
bi si nalovil polhov. Človek ni zato na
svetu,
da
bi lenobo pasel. Delaj dobro,
da
bodo tudi tebi dobro
storili! Seže po palico,
da
jo zažene.
Namerne odvisnike uvajamo z veznikom
da.
V glavnem stavku
more stati beseda
zato.
Odvisnik, ki nadomešča prisl. dol. vzr. in izraža namero (namen)
dejanja v glavnem stavku, se imenuje n am e r n i o d v i s n i k (finalni
stavek). Uvaja se z veznikom
da
v povednem in pogojnem naklonu.
Skrčeno priredje. — 1. a) Zgodovina nam kaže ne samo lepa
in slavna dela, temveč (kaže) tudi strasti in hudobije.
b)
Ali bom pastir v Korotanu ali (bom) še nadalje študent,
vc) Volk dlako spremeni, a narave nikdar (ne spremeni). Vsak
svoj konec doseže, a cilja ne (doseže). Revi se solzni ulije potok,
a ne (ulije se) le za kapljico kaplja. Kmet dela z roko, razumnik
pa (dela) z glavo.
V gornjih primerih imamo vezalno, ločno in protivno priredje.
Povedke v oklepajih lahko povsod izpustimo, ker je v obeh stavkih
isti povedek. Če opustimo povedke, nimamo več dveh celotnih
stavkov, vendar pa imamo še priredje, samo skrčeno.
nisi prišel
↓
čemu ?
↓
s kakšnim namenom ?
nisi prišel k hiši (A)
↓
čemu ?
↓
s kakšnim namenom?
lenobo past
prisl. dol. vzr. (namera)
da bi lenobo pasel (a)
prisl. odv. vzr. (namera)
Posebnosti
315
