gotova smrt; ali p o v e d e k : Ti
pahneš
očeta do praga, sin
bo pahnil
tebe čez prag.
Prosti in zloženi stavki, ki jim manjka povedek, so p ra v i
n e p o p o ln i ali e lip tič n i stavki.
Pomni. K n ep op o ln im stavkom štejemo tudi:
a) sk rčen e stavke, če se ujemata dva ali več glavnih stavkov z enakim
osebkom ali z enakim povedkom:
Narava daje in jemlje
=
Narava daje
+
narava
jemlje.
—
Žalost in tuga je strupena kuga
=
Žalost je strupena kuga
+
tuga je
strupena kuga;
b) sk ra jša n e stavke, če se v zloženem stavku odvzame odvisniku osebek,
da se tesneje združi z glavnim stavkom:
Tukaj bistra Sava izvira, mati pevske
umnosti
=
ki (Sava) je mati pevske umnosti.
—
Grede mimo hiše potrka Francelj
na okno
=
Ko gre Francelj mimo hiše
,
potrka Francelj na okno.
Stavki po obliki in vsebini.
— 1. a) Lačna vrana lačni
verjame.
Sita vrana lačni
ne verjame.
V prvem stavku se glagolsko dejanje z a t r ju je , v drugem
zan ik a .
Po obliki so stavki t r d i l n i ali n ik a ln i.
b)
Nič več ni
sužnju drag spanja mrak. Nekaj časa
ni bilo
od
nikoder nič.
Divji mož
nima
pluga
ne
brane.
Nikjer
se
ne pase
nobena
kravica,
noben
teliček.
Gornji stavki imajo po dve ali več nikalnic. S kopičenjem
nikalnic dosezamo krepkejše zanikanje.
2.
Stritar se je rodil v Podsmreki pri Velikih Laščah. — Kaj
boš s sekiro, sin, začel? — Sveto služimo sveti domovini! — Naj
čuje zemlja in nebo! O, da z močjo in srečo, slavo nebo ovilo bi
ti glavo!
Gornji stavki nam po vrsti izražajo: pripoved, vprašanje, za
poved, željo. Za pripovednim stavkom stoji pika, za neodvisnim
vprašalnim vprašaj, za neodvisnim velelnim in želelnim pa klicaj.
Ta ločila so utemeljena v različnem izgovoru stavkov.
Po vsebini so potemtakem stavki p r ip o v e d n i, v p r a š a ln i,
v e le ln i in želeln i.
296
