Kadar je osebkova beseda skupno ime, stoji povedek lahko v
množini moškega ali pa tudi v ednini ženskega spola; danes
prevladuje druga raba.
Pomni. Raba je znana samo še narodni pesmi in ljudski govorici. — Spol po
vednega deležnika se ravna po spolu osebkove besede, ne pa po spolu povednega
določila, n. pr.
Oče je bil
(ne:
bila)
zlata duša. Njeno
srce je bilo
(ne:
bila)
zlata posoda.
Ančkaje bila
(ne:
bilo)
pridno dekle. — Spol povednega deležnika se pri samostalnikih,
ki se rabijo samo v množini, ravna po spolu osebkove besede:
Vrata so bila razbita.
Grablje so bile polomljene.
Povedek se pa more ravnati tudi po poved, določilu:
Tlak
niso
navadna
tla.
2. Povedek z več osebkovimi besedami:
a)
Groza
in
strah prevzame
vso vas.
Žalost
in
hrepenenje je bilo
razlito
po velem materinem licu. Sam
pisatelj
in
poet bi se
ne
učili
Naš
kmet,
naš
delavec,
naš
rokodelec
in
obrtnik,
naš
žebljar
iz Krope,
rudar
iz Idrije in Trbovelj nam
je ustvaril
obilen jezikovni zaklad
in ga še danes razumno
upravlja
in
množi.
V gornjih stavkih imamo po dve osebkovi besedi, a dvojice teh
osebkovih besed (
groza in strah, žalost in hrepenenje, pisatelj inpoet)
so nekako pomensko sorodne, imamo jih za eno celoto; pravzaprav
lahko rečemo, da nam je pred očmi samo tista, k ije bliže povedku.
Zato stoji povedek v ednini. Spol povednega določila se ravna po
bližnji besedi, ako so osebkove besede različnega spola.
Pomni. Prvotno smo imeli tu dva ali več samostojnih stavkov (n. pr.
groza pre
vzame vso vas
in
strah prevzame vso
vas), ki so se skrčili v en sam stavek z dvema ali
več osebkovimi besedami.
b)
Mati, oče
in
mi smo zajemali
iz ene sklede.
Vrag
in
Telič sta ho
dila
pred menoj.
Ogenj
in
voda
dobro
služita,
slabo
gospodarita. Mati
in
oče, ki sta odšla
v gore, prav gotovo
nista pozabila
svojih otrok.
Znanost
in
umetnost morata
služiti ljudstvu.
Kadar je živ občutek, da je osebkovih besed več, stoji povedek
v ustreznem številu.
c) Najprvo
so se skušali plezalci. Sonce, zemlja, mesec vrte se
brez kolesc.
Sršeni, ose
in
čebele bodo
vedno prepir
imeli. Imeli
bomo
jesti
vi
in
ja z
in
pes
in
mucek. Vojščaki
ih
poveljnik
živo
po
slušajo.
288
