Prilastek je nesestavljen (a) ali pa sestavljen (b, c). Če ima samo
stalnik sam ob sebi še prilastke pa se ujema v sklonu s samostalni
kom ali zaimkom, katerega natančneje določa, se imenuje tak se
stavljen prilastek p r is ta v e k ali ap o z ic ija . Stoji lahko pred ustrez
nim samostalnikom ali za njim.
Števniški prilastek.
— a)
Ena
se tebi je želja spolnila.
Dva
oblaka sta se srečala visoko nad gorami. Zlato ptičko so ujeli
trije
fantje mladi. Pote pa pridejo
štirje
možje.
Po prilastkih v gornjih primerih vprašamo: koliko? Ti prilastki
so glavni števniki od ena do štiri.
Glavni števniki od ena do štiri so pridevniški prilastki,
b)
Pet
krav za en groš. Ptica je letela čez
devet
gora, čez
deve
voda.
Tri sto
ugank.
Ležeče tiskane besede v primerih pod točko b) so števniki, a
niso prilastki. Imajo pa poleg sebe samostalniške prilastke v rodil
niku.
Števniki od vštetega števnika
pet
dalje imajo pri sebi samostal
niško prilastek v rodilniku.
Prislovna določila
Kaj so.
— Pastir žene ovce
na pašo.
Voli stoje v
hlevu.
Reka teče
po dolini. Včeraj
je prišel stric. Bolnik
žalostno
stoče.
Zaradi hude
zime
je pozeblo drevje.
Prislovna ali adverbialna določila so tiste besede ali besedne
skupine, po katerih se vprašamo z vprašalnimi prislovi:
kam? kje? kod?
itd. — prislovno določilo k r a ja ,
kdaj?
itd. — prislovno določilo č a s a ,
kako?
itd. — prislovno določilo n a č in a ,
zakaj? čemu?
—
prislovno določilo v z rok a .
Prislovno določilo kraja.
— Uboga Terezinka je bivala v
koči
kraj vasi. Nekoč se je napotila v
gozd.
Dolgo je hodila
po goščavi.
Tam
je srečala staro ženico. Ta jo je vprašala:
»Kod
pridem
do
grajske
pristave
?«
—
»Tod
je najbližja pot,« je odvrnila Terezinka.
Deklica si je nato natrgala rož in jih nesla
domov. Doma
jih je
292
