Slovenska slovnica 1956 - page 284

V vseh gornjih primerih ugotavljamo, da nekdo piše. Tudi
glagol »pišemo« sam zase določa osebo, čeprav s posebno besedo
ni izražena. V gornjih primerih je tista beseda, ki nam o kom kaj
pove, glagol »pišemo«. Če ga izpustimo, primeri izgube smisel.
Glagol »pišemo« ima določno obliko (verbum finitum). Ker je to
tista beseda v stavku, ki nam o kom (o čem) ka j pove, ji pravimo
p o v ed ek ali predikat.
Povedek ali predikat je najvažnejši stavčni člen. Brez povedka
ni popolnega stavka, pač pa je povedek že sam zase lahko popoln
stavek.
2. a)
Učenec piše.
Kmet orje.
Sova skovika.
b)
Drevo gnije.
Seno se suši.
Večerja se kuha.
Ti primeri nam pod a) povedo, da kdo kaj dela, pod b), da se
s kom ali s čim kaj godi. Povedek torej označuje d e ja n je ali
d o g a jan je .
Povedek ali predikat pove, kaj kdo dela ali kaj z njim j e. Izra­
žamo ga z določno glagolsko obliko (verbum finitum).
Po povedku vprašujemo: kaj se v stavku pripoveduje?
Stavek z enim povedkom se imenuje prosti stavek.
Povedno določilo.
— a) Kruh
je okusen.
Dekleta
so vesela.
Nož
je moj.
Oče
je kovač.
Brat
je postal zdravnik.
Sirota
je ostala
sama.
Novo zdravilo
se imenuje penicilin. Zdiš se
mi
dober.
Videti
je bil zdrav. Kaže se prijaznega. Izkazal se je pravičnega.
Anka
ni
prva.
Mi
smo štirje.
To
je prvič.
Naloga
je prav.
Dežnik
je zanič.
Velja za učenega. Uči se za krojača.
b) Gostje
so bili dobre volje.
Mož
je nagle jeze.
Mati
je bila
dobrih rok.
Oče
je bil izvoljen za presednika.
Vaščani
so imeli
Matija
za tepca.
Mati
je v rodu s
pesnikom.
Pomen teh stavkov ni, da kdo (kaj) je, marveč da je okusen,
vesel, moj itd. V teh stavkih torej glagol ne pove dovolj, marveč
mu vsebino določajo, dopolnjujejo druge besede (pridevniki, samo­
stalniki, svojilni zaimki, števniki, prislovi). Ta določila so v ime­
novalniku, rodilniku, tožilniku ali v sklonih s predlogi.
284
I...,274,275,276,277,278,279,280,281,282,283 285,286,287,288,289,290,291,292,293,294,...336
Powered by FlippingBook