Vsaka beseda ali govorna celota, ki izraža kako misel, je s t a
vek. Popolni stavki imajo določno glagolsko obliko, nepopolni
so pa brez nje.
V slovnici govorimo o stavku le, če ločimo:
p o v ed ek , ki o kom (čem) kaj pove,
o seb ek , ki kaže, o kom (ali o čem) se kaj pove.
Povedek in osebek sta temelj, na katerem sloni stavek.
Kaj je stavek.
1
2
3
4
a)
Dober
—
ljubiti
—
otrok
—
starši
1 3
4
2
b)
Dober
otrok starše ljubi.
1 4
3
2
c)
Dobri starši otroke ljubijo.
Pod a) ima vsaka beseda zase svoj pomen, v tej skupini pa nič
ne povedo. Taka besedna skupina nič ne pomeni in ni stavek.
Pod b) pa so besede tako razvrščene, da iz njih spoznamo
miselno zvezo. Taka besedna skupina ima pomen in je stavek.
Besede pa v stavku niso v poljubnih oblikah, marveč s svojimi obli
kami izražajo miselno zvezo. Tudi vrstni red besed je pod b) dru
gačen kakor pod a).
Pod c) je besedni red zopet drugačen kakor pod b ); tudi oblike
so se besedam spremenile. Tukaj gre za novo misel, ki je različna
od misli v stavku: Dober otrok starše ljubi.
Stavek je z eno ali več besedami izražena misel. S spremenjenim
besednim redom in oblikami v stavku se spremeni tudi pomen.
Prosti stavek
Povedek
Povedek. — 1.
Pišemo. Vsi pišemo. Vsi pišemo naloge. Vsi
pišemo domače naloge. Vsi pišemo domače naloge redno. Vsi pišemo
domače naloge redno doma.
283
